Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.


Komentiraj

Predavanje Jožeta Sambta o anketi o porabi časa

Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije je konec meseca marca pripravila svoje tretje srečanje. Po uvodnem srečanju, kjer smo skupaj s prof. dr. Katarino Košmelj govorili o statističnih eksperimentih in znamenitem Fisherjevem poskušanju čaja, ter drugem, kjer smo prisluhnili dr. Bojanu Nastavu, direktorju Statističnega urada RS (SURS) o uradni statistiki, je na tretjem predavanju spregovoril prof. dr. Jože Sambt iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani o anketah o porabi časa in medgeneracijskih transferjih neplačanega dela.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Uvod v modeliranje in statistične vidike COVID-19

V zapisu bom spregovoril o nekaterih ključnih modelih sedanje pandemije bolezni COVID-19, ki so nastali v Sloveniji. Pri tem se bom navezal na obstoječo literaturo v mednarodnih krogih, ki je v zadnjih dveh mesecih eksplodirala po verjetno prvi tovrstni študiji Kucharskega in kolegov v februarju 2020.

Nadaljujte z branjem


5 komentarjev

Potrebujemo sistematično vzorčenje slovenske populacije na protitelesa za COVID-19

scientist-testing-samples-3912368-1

Trenutno se na epidemijo odzivamo, ne da bi imeli o njej na voljo podatke na ravni celotne populacije. Ni zanesljive ocene deleža ljudi, ki so zboleli za COVID-19, saj se ljudi testira na podlagi protokola z vključitvenim kriterijem (vir). Takšno testiranje je potrebno za pravilno obravnavo pacientov. Ker pa gre za neverjetnostno vzorčenje, iz števila tako potrjenih okuženih ni možno sklepati na število vseh okuženih v Sloveniji. To ekstrapolacijo otežuje tudi dejstvo, da virus pri velikem delu populacije poteka asimptomatsko ali z blažjimi simptomi. Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Zakaj okuženih z virusom COVID-19 ni možno preprosto prešteti?

thermometer-white-black-brassiere-still-life-photography-black-and-white-1605548-pxhere.com

V zadnjih tednih se poleg novega koronavirusa (SARS-CoV-2) širijo tudi poskusi navdušencev nad podatki, da bi analizirali in modelirali ta pojav. Tudi na tem blogu smo pred dvema tednoma objavili zapis Andreja Virščka, ki je analiziral gibanja števila okužb v Sloveniji, vendar po spremembi protokola testiranja ni nadaljeval s posodabljanjem podatkov. Nadaljujte z branjem


4 komentarji

Predavanje Katarine Košmelj o načrtovanju eksperimentov

V torek, 19. novembra, je potekalo Prvo srečanje Mlade sekcije Statstičnega društva Slovenije, na katerem je gostja red. prof. dr. Katarina Komšelj imela kratko predavanje o načrtovanju eksperimentov. Začela je s prikazom videoposnetka poskusa, ki pokaže odpor opic zaradi neenakega plačila, vendar v nadaljnjih ponovitvah poskusa drugi raziskovalci niso uspeli priti do enakih ugotovitev. Nadaljevala pa z opisom osnov opazovalnih študij in načrtovanja eksperimentov in s tem povezanih statističnih analiz. Nato je predstavila nekaj zanimivih primerov eksperimentov iz zgodovine.

IMG_20191119_200458 Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Vzorčenje v dobi masivnih podatkov

“Kdaj lahko rešeš, da imaš “big data”? Ko je datoteka tako velika, da je ne moreš odpreti na svojem računalniku.” Nekako takole smo se, malo za hec malo za res, do masivnih podatkov (slovenski izraz za “big data”) opredelili na večerji s kolegom, ki dela na Googlu,  ko je pred letom ali dvema obiskal naš raziskovalni center. “Big data” v marsikaterih krogih velja za modno muho (“buzzword”), saj se zadnje čase uporablja vsevprek – bil je na primer ena izmed glavnih tem na lanskih konferencah AAPOR in Webdatanet ter tudi osrednja tema Statističnega dne. Sicer pa imajo masivni podatki že več desetletno zgodovino in za marsikoga, ki se ukvarja z obdelavo podatkov in statistiko, taka podatkovja, niso nič novega. Res pa je, da tako velikost kot obseg tovrstnih podatkov vse hitreje naraščata. Nadaljujte z branjem


3 komentarji

Vzorec ni le modna muha

Poletje se je poslovilo, prišli so hladnejši dnevi. In, vsaj za večino ženske populacije, to pomeni prevetritev omar in zamenjavo poletnih vzorcev za toplejše in bolj umirjene zimske. Vzorci imajo v modi posebno mesto: za različne priložnosti in postave se priporočajo različni vzorci. Kot je pisala že Ana, imajo vzorci posebno mesto tudi v statistiki – celo tako pomembno, da se jim posveča prav posebna veja statistike – inferenčna statistika.

AtticPatchwork

Tako kot je vzorec blaga kos blaga, s katerim želimo čim bolje predstaviti celotno tkanino, je vzorec v statistiki del populacije, s katerim želimo čim bolje predstaviti celotno populacijo. (Vir slike: Attic24)

Zakaj pravzaprav potrebujemo vzorce v statističnem preučevanju? No, vsekakor ne gre za modno muho. Vsaka raziskava je osnovana na raziskovalnem problemu, s katerim proučujemo neko populacijo – to je naša ciljna populacija. Velikokrat ciljne populacije pri raziskovanju ne moremo zajeti v celoti. Nadaljujte z branjem