Delavnica WEB DATA OPP o vključevanju novih tipov podatkov v kontekstu spletnih anket

Udeležba na kratkem tečaju o pametnih anketah v okviru lanske konference ESRA me je navdihnila, da sem svoj podoktorski projekt razširila z dodatno raziskavo, v kateri sem udeležence prosila, naj v anketo naložijo fotografijo talnih oblog v svoji spalnici. Zbrala sem zelo zanimive podatke in delavnica projekta WEB DATA OPP, ki je potekala marca letos na Univerzi Pompeu Fabra v Barceloni, se mi je zdela odlična priložnost, da jih predstavim.

Projekt WEB DATA OPP financira Evropski raziskovalni svet (ERC) in raziskuje priložnosti za izboljševanje in dopolnjevanje spletnega anketiranja s podatki pridobljenimi iz pametnih telefonov. Slednji nudijo vrsto novih aktivnih in pasivnih orodij za merjenje uporabniške aktivnosti, kar predstavlja vznemirljive priložnosti za anketne in druge raziskovalce, med drugim tudi vključevanje vizualnih podatkov.

Izzivi, priložnosti in nove smeri anketnega raziskovanja v kriznih časih: reportaža z desete konference ESRA

Od 17. do 21. julija sem bila na 10. konferenci Evropskega združenja za anketno raziskovanje (ESRA), ki je potekala na Univerzi Bicocca v Milanu (Slika 1). Zame je bila to že četrta konferenca, vendar sem se je nazadnje udeležila njene sedme izvedbe pred šestimi leti v Lizboni. Pred tem sem na blogu pisala o 6. konferenci v Reykjaviku in 5. v Ljubljani.

Utrip vprašalniki (na področju ravnanja s človeškimi viri)

Analitika predstavlja eno najpomembnejših podlag v podporo kakovostnemu odločanju na poslovnem, kadrovskem in drugih področjih. Del analitike so tako imenovane utrip raziskave (ang. pulse survey), ki na področju upravljanja s človeškimi viri postajajo vedno bolj priljubljeno orodje zbiranja povratnih informacij od zaposlenih (Jolton in Klein 2020).

Utrip raziskave so kratki vprašalniki oziroma hitre raziskave nekaj pomembnejših dejavnikov kot sta nadgradnja merjenja zavzetosti in motivacije zaposlenih, ki se izvaja v določenih časovnih intervalih z namenom pridobitve hitre povratne informacije od ciljne skupine (npr. od zaposlenih). Dodano vrednost so prepoznali tudi ponudniki informacijskih rešitev v podporo kadrovski funkciji, kot je na primer Qualtrics.

Razvoj vprašalnika o delovni zavzetosti in motivaciji zaposlenih

Zavzetost zaposlenih je na področju razvoja kadrov vedno bolj prepoznana kot eden najpomembnejših dejavnikov za spremljanje ključnih zaposlenih in načrtovanje njihovega nadaljnjega napredka, ki za organizacijo na eni strani pomeni izhodišče za konkretno delo na razvojno kadrovskem področju, na drugi strani pa informacijo o morebitnih šibkih točkah, ki jih je za izboljšanje svoje konkurenčne pozicije treba krepiti. Delovno zavzeti in motivirani posamezniki so nosilci razvoja in produktivnosti ter iskanja optimalnejših rešitev v konstantno spreminjajočem se poslovnem in družbenem okolju.

Posvet o trendih v javnomnenjskih raziskavah

V četrtek, 17. 9. 2020 sta Katarina Muha in dr. Ana Slavec na 6. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije gostili Janjo Božič Marolt (Mediana – Inštitut za raziskovanje trga in medijev) in dr. Maya Doušaka (Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, CJMMK), ki sta govorila o izzivih in vlogi javnomnenjskih raziskav. Posnetek posveta si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije, vendar manjka prvih petnajst minut.

Predavanje Jožeta Sambta o anketi o porabi časa

Vir: American Time Use Survey Data

Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije je konec meseca marca pripravila svoje tretje srečanje. Po uvodnem srečanju, kjer smo skupaj s prof. dr. Katarino Košmelj govorili o statističnih eksperimentih in znamenitem Fisherjevem poskušanju čaja, ter drugem, kjer smo prisluhnili dr. Bojanu Nastavu, direktorju Statističnega urada RS (SURS) o uradni statistiki, je na tretjem predavanju spregovoril prof. dr. Jože Sambt iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani o anketah o porabi časa in medgeneracijskih transferjih neplačanega dela.

Uvod v modeliranje in statistične vidike COVID-19

Vir: Johns Hopkins

V zapisu bom spregovoril o nekaterih ključnih modelih sedanje pandemije bolezni COVID-19, ki so nastali v Sloveniji. Pri tem se bom navezal na obstoječo literaturo v mednarodnih krogih, ki je v zadnjih dveh mesecih eksplodirala po verjetno prvi tovrstni študiji Kucharskega in kolegov v februarju 2020.

Potrebujemo sistematično vzorčenje slovenske populacije na protitelesa za COVID-19

Trenutno se na epidemijo odzivamo, ne da bi imeli o njej na voljo podatke na ravni celotne populacije. Ni zanesljive ocene deleža ljudi, ki so zboleli za COVID-19, saj se ljudi testira na podlagi protokola z vključitvenim kriterijem (vir). Takšno testiranje je potrebno za pravilno obravnavo pacientov. Ker pa gre za neverjetnostno vzorčenje, iz števila tako potrjenih okuženih ni možno sklepati na število vseh okuženih v Sloveniji. To ekstrapolacijo otežuje tudi dejstvo, da virus pri velikem delu populacije poteka asimptomatsko ali z blažjimi simptomi.

Zakaj okuženih z virusom COVID-19 ni možno preprosto prešteti?

V zadnjih tednih se poleg novega koronavirusa (SARS-CoV-2) širijo tudi poskusi navdušencev nad podatki, da bi analizirali in modelirali ta pojav. Tudi na tem blogu smo pred dvema tednoma objavili zapis Andreja Virščka, ki je analiziral gibanja števila okužb v Sloveniji, vendar po spremembi protokola testiranja ni nadaljeval s posodabljanjem podatkov.

Ker uradni viri prikazujejo le agregirane podatke in javnosti ne dajejo na voljo mikropodatkov, se je pojavila tudi ideja o neodvisnem “števcu okužb”. Tako je bil v sredo, 25. marca, lansiran portal za samoporočanje o širjenju okužbe covid-19-stat.si, kjer so ljudi prosili, da poročajo o pojavljanju tipičnih simptomov bolezni COVID-19 (povišana temperatura, glavobol, kašelj, izcedek iz nosu, bolečine v mišicah, težave z dihanjem). Spletni obrazec je poleg tega vključeval še polji kraj bivališča in EMŠO.

Predavanje Katarine Košmelj o načrtovanju eksperimentov

V torek, 19. novembra, je potekalo Prvo srečanje Mlade sekcije Statstičnega društva Slovenije, na katerem je gostja red. prof. dr. Katarina Komšelj imela kratko predavanje o načrtovanju eksperimentov. Začela je s prikazom videoposnetka poskusa, ki pokaže odpor opic zaradi neenakega plačila, vendar v nadaljnjih ponovitvah poskusa drugi raziskovalci niso uspeli priti do enakih ugotovitev. Nadaljevala pa z opisom osnov opazovalnih študij in načrtovanja eksperimentov in s tem povezanih statističnih analiz. Nato je predstavila nekaj zanimivih primerov eksperimentov iz zgodovine.