V četrtek, 30. novembra je Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pripravila Prvi dan mladih probabilistov in statistikov. Na dogodku, ki je bil dobro obiskan, smo spregovorili o nekaj ključnih temah v verjetnosti in statistiki, med drugim o razmerju med področjema in o komuniciranju raziskovalnih spoznanj. Posnetek prvega dela dogodka najdete na YouTube kanalu Mlade sekcije Statističnega društva.
V prvem predavanju dogodka je doc. dr. Matija Vidmar iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani predstavil svoj članek o stacionarnih lokalnih naključnih števnih množicah, ki ga je nedavno objavil v reviji Probability Theory and Related Fields. V njem sta s soavtorjem dr. Jonom Warrenom iz oddelka za statistiko na univerzi v Warwicku odgovorila na raziskovalno vprašanje pokojnega rusko-izraelskega matematika Borisa Tsirelsona o obstoju drugih stacionarnih lokalnih naključnih števnih množic nad Wienerjevim naključnim šumom poleg ekstremov Brownovega gibanja. Ugotovila sta, da obstajajo in da pomenijo nadaljnja odkritja novih, nestandardnih naključnih šumov poleg običajnejšega Wienerjevega.
Slika 1: Predavanje Matije Vidmarja (foto: Ana Slavec)
V drugem predavanju je prof. dr. Lara Lusa iz Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem predstavila področje začetne analize podatkov (angl. initial data analysis). Slednja predstavlja začetni korak, ki je lahko pomemben pri vsaki statistični analizi. Ona je aktivna v več pobudah s tega področja, posebej pa je omenila pobudo STRATOS, o kateri je bilo govora že na pretekli 19. mednarodni konferenci Applied Statistics v septembru 2023 v Kopru.
Slika 2: Predavanje Lare Lusa (foto: Ana Slavec)
Po kosilu je sledila še delavnica o komuniciranju raziskovalnih spoznanj v verjetnosti in statistiki, ki jo je izvedla novinarka Renata Dacinger. Potekala je v obliki daljšega predavanja ob vmesnih vprašanjih poslušalcev in se končala z živahno razpravo, kjer smo podrobneje spregovorili o značilnostih in posebnostih komuniciranja znanstvenih spoznanj nasploh in v matematiki. S predavateljico smo ugotovili, da je javnost navadno bolj odzivna ob poudarjanju uporabnosti spoznanj, kjer pa lahko nastopijo težave v povezavi s komuniciranjem spoznanj v matematiki. V pogovoru se nam je med poslušalci med drugim pridružil dr. Boštjan Kuzman, ki je povedal nekaj svojih izkušenj pri komuniciranju matematičnih spoznanj.
Slika 3: Delavnica Renate Dacinger (foto: Ana Slavec)
Na dogodku smo predstavili tudi pobudo Mlade sekcije poimenovano Ambasadorji verjetnosti in statistike in se o njej kratko pogovorili s poslušalci dogodka. Zamisel pobude se veže na ambasadorje statistike, kot jih poznajo v britanski Royal Statistical Society. Naš namen je, da v razpravah v javnih medijih, povezanih z verjetnostjo in statistiko medijem omogočimo referenčno točko, kamor se lahko obrnejo za kompetentno in kredibilno izjavo strokovnjaka.
Slika 4: Udeleženci dogodka (foto: Ana Slavec)
Dogodek je bil prvi te vrste, upamo, da bomo lahko v prihodnji jeseni pripravili tudi Drugi dan mladih probabilistov in statistikov. Glede na odzive in število poslušalcev sklepamo, da so takšni dogodki zelo potrebni in pomembni, še posebej v nastopajočem obdobju razmaha umetne inteligence in z njo večjega poudarka na podatkih in njihovi analizi.
Udomačena statistika 