Sodelovanje v izzivu prikaza podatkov brez risanja in pisanja

V lanskem prispevku na blogu sem pisala o reviji Nightingale, ki je lani prvič izšla v tiskani obliki, sicer pa jo v digitalni obliki že več let izdaja Društvo za vizualizacijo podatkov. Kot sem omenila, je nekaj prispevkov bilo namenjenih tehnikam ročne izdelave grafičnih prikazov, ki so se uporabljale, ko še ni bilo računalnikov oziroma niso bili dovolj zmogljivi. Eden je vseboval tudi izziv za bralce, da poskusijo izdelati vizualizacijo podatkov brez risanja in pisanja, samo z uporabo predmetov, saj je znano, da uvedba omejitev pogosto deluje spodbudno na ustvarjalnost.

Nightingale – revija o vizualizaciji podatkov

Pred nekaj tedni sem prebrala intervju z enim izmed urednikov revije Nightingale, ki jo izdaja Društvo za vizualizacijo podatkov (Data Visualization Society) in je letos prvič izšla tudi v tiskani obliki. Poimenovana je po Florence Nightingale, inovatorki na področju grafične predstavitve podatkov, katere delo in lik zelo cenim, zato sem se odločila naročiti izvod. K nakupu me je seveda pritegnila tudi prikupna naslovnica. Da ne omenjam, da nightingale v angleščini pomeni slavec (kar je tudi moj priimek).

Anketa o simptomih COVID-19, 3. del: Primerjava s sosednjimi državami

Pred dobrim mesecem sva objavila analizo agregiranih podatkov ankete o simptomih COVID-19 za obdobje od maja do torka, 10. novembra, le dan pred martinovim. Čeprav se je od takrat rast precej upočasnila, do upada ni prišlo in že nekaj tednov stagniramo pri podobnem številu okuženih in hospitaliziranih. Kako se je od začetka novembra do danes spremenilo vedenje ljudi? In kakšna je bila v obdobju od junija do danes situacija v sosednjih državah?

Anketa o simptomih COVID-19, 2. del: Analiza agregiranih podatkov za Slovenijo

V prvem delu prispevka sta bila opisana način vzorčenja in vprašalnik Ankete o simptomih COVID-19, ki jo Univerza v Marylandu izvaja v sodelovanju s Facebookom. Prek aplikacijskega vmesnika za statistični program R sva pridobila podatke za Slovenijo in analizirala indikatorje, ki so uteženi in neglajeni.

Anketa o simptomih COVID-19, 1. del: Opis vzorčenja in vprašalnika

Če uporabljate družabno omrežje Facebook, se vam verjetno je v zadnjih mesecih na vrhu novic enkrat ali večkrat pojavilo vabilo k sodelovanju v Anketi o COVIDU-19 za namene raziskave o javnem zdravju. Raziskavo izvaja Univerza v Marylandu, vodi pa jo prof. Frauke Kreuter, ena izmed vodilnih raziskovalk na področju anketne metodologije in izvoljena članica Ameriškega statističnega društva. Pri raziskavi sodelujejo tudi strokovnjaki s področja epidemiologije in zdravstvene politike, ki podatke uporabljajo za za modeliranje različnih scenarijev, kar je osnova za odločanje o ukrepih.

Posvet o vizualizaciji zdravstvenih podatkov

Pregovor, da slika velja več kot 1000 besed se je ponovno izkazal za resničnega na 5. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije na temo vizualizacije zdravstvenih podatkov, ki je potekalo v sredo, 3. 6. 2020, preko aplikacije Zoom v gostovanju Fakultete za management Univerze na Primorskem in s prenosom v živo. V virtualnih gosteh so bili štirje gostje, ki se intenzivno ukvarjajo s prikazom podatkov, dogodek pa sva moderirala skupaj z dr. Andrejem Srakarjem.

Koronavirus pod lupo medijskega poročanja

V času, ko je življenje kot ga poznamo zastalo, nam poročanje medijev še toliko bolj predstavlja okno v svet. Da lahko skozenj jasno vidimo, se moramo zavedati narave prejetih informacij ter pomanjkljivosti nekritičnega sprejemanja le-teh.

Poročanje o koronavirusni bolezni COVID-19 je na nacionalnem spletnem portalu rtvslo.si dobilo nov zamah ob razglasitvi epidemije in v obdobju po njej (Slika 1). Analiza besedila pokaže, da so bili v proučevanem obdobju (11. 2. – 26. 3) v katerem je bilo objavljenih 157 člankov o koronavirusni bolezni, prevladujoči negativno naravnani članki. Zanimivo pa je, da merilnik čustvene naravnanosti (tudi sentimenta), ki temelji na leksikonu Hu in Liu ter izračunu razlike med številom pozitivnih in številom negativnih besed v na določen dan objavljenih prispevkih, skozi čas zlagoma narašča od negativnega proti nevtralnemu. Najbolj negativen članek v proučevanem obdobju se ni nanašal na razmere v Sloveniji, ampak na Kitajskem (14. 2.), ko so bili v Evropi le posamezni primeri okužb in je še obstajal dvom o širitvi bolezni COVID-19 k nam. Analiza sentimenta kaže, da nacionalni mediji ob zaostrovanju razmer pri nas, ubirajo nevtralnejši ton, ki ima na bralce pomirjujoč učinek. Poročanje je bilo mnogo bolj senzacionalistično (če se lahko tako izrazimo) pred izbruhom bolezni pri naših sosedih in pri nas.

Risanje grafikonov kvantilov v Nesstarju

V zadnji objavi sem podatke Evropske družboslovne raziskave analizirala z vmesnikom Nesstar in jih prikazala na zemljevidu. Tak prikaz je vizualno zanimiv, vendar je omejen le na eno mero srednje vrednosti, v tem primeru povprečje, zanemari pa razpršenost podatkov.

Statistična razpršenost (tudi variabilnost, disperzija ali variacija) govori o tem, koliko so vrednosti različne med seboj, koliko se vrednosti odklanjajo od srednje vrednosti in koliko se od srednje vrednosti razlikujejo. Poznamo različne mere razpršenosti, med drugim tudi kvartilni odklon.

Analiza podatkov Evropske družboslovne raziskave z vmesnikom Nesstar

Ko izvajamo raziskavo, je eden izmed prvih korakov vedno to, da preverimo, ali  že obstajajo anketni podatki za izbrano temo. Pri tem so v veliko pomoč predvsem podatkovni arhivi, na primer naš Arhiv družboslovnih podatkov. Ne le, da podatki obstajajo, možno jih je tudi analizirati s spletnimi vmesniki, kot je na primer program PC-Axis, s katerim sem zadnjič analizirala podatke SURS o slovenskih blogerjih. Zelo podoben je tudi vmesnik Nesstar, s katerim lahko, med drugim, analiziramo podatke Evropske družboslovne raziskave (ESS). Uporaba je brezplačna, vendar se je treba registrirati.

Ljubljanski maraton skozi leta

Ljubljanski maraton je dogodek, ki privablja vsako leto več udeležencev. Ni vsakemu cilj doseči čim boljši čas, pa vendar na koncu radi pogledamo svoje rezultate in jih morda primerjamo s prejšnjimi leti ali pa so-tekmovalci.  Vse opisano (in še več) je sicer dostopno tudi preko spletne aplikacije. Ta je narejena s pomočjo paketa shiny za programski jezik R, o uporabi katerega si lahko preberete tu.