Utrip vprašalniki (na področju ravnanja s človeškimi viri)

Analitika predstavlja eno najpomembnejših podlag v podporo kakovostnemu odločanju na poslovnem, kadrovskem in drugih področjih. Del analitike so tako imenovane utrip raziskave (ang. pulse survey), ki na področju upravljanja s človeškimi viri postajajo vedno bolj priljubljeno orodje zbiranja povratnih informacij od zaposlenih (Jolton in Klein 2020).

Utrip raziskave so kratki vprašalniki oziroma hitre raziskave nekaj pomembnejših dejavnikov kot sta nadgradnja merjenja zavzetosti in motivacije zaposlenih, ki se izvaja v določenih časovnih intervalih z namenom pridobitve hitre povratne informacije od ciljne skupine (npr. od zaposlenih). Dodano vrednost so prepoznali tudi ponudniki informacijskih rešitev v podporo kadrovski funkciji, kot je na primer Qualtrics.

Razvoj vprašalnika o delovni zavzetosti in motivaciji zaposlenih

Zavzetost zaposlenih je na področju razvoja kadrov vedno bolj prepoznana kot eden najpomembnejših dejavnikov za spremljanje ključnih zaposlenih in načrtovanje njihovega nadaljnjega napredka, ki za organizacijo na eni strani pomeni izhodišče za konkretno delo na razvojno kadrovskem področju, na drugi strani pa informacijo o morebitnih šibkih točkah, ki jih je za izboljšanje svoje konkurenčne pozicije treba krepiti. Delovno zavzeti in motivirani posamezniki so nosilci razvoja in produktivnosti ter iskanja optimalnejših rešitev v konstantno spreminjajočem se poslovnem in družbenem okolju.

Dan spletnega anketiranja 2015

Dan spletnega anketiranja (DSA) je dogodek, ki ga, od leta 2012, enkrat letno organizira Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede. Dogodek je namenjen tako strokovni javnosti kot tudi vsem, ki uporabljajo spletno anketiranje kot način za zbiranje podatkov.

Dan spletnega anketiranja na Fakulteti za družbene vede (Foto: Marija Paladin)

Dogodek je bil sestavljen iz dveh delov. Dopoldanski del je bil namenjen prihodnosti spletnih anket ter predstavitvi knjige Web Survey Methodology. O prihodnosti spletnih anket je govoril dr. Mario Callegaro, višji raziskovalec na Google London

Pogovor z Alešem Žiberno

Vir fotografije: osebni arhiv AŽ

V rubriki Pogovori smo pripravili drugi intervju v kategoriji alumni statistike. Tokrat smo se pogovarjali z dr. Alešem Žiberno, ki je skupaj z dr. Majo Pohar Perme in dr. Natašo Kejžar, s katero smo odprli rubriko, eden prvih treh doktorandov statistike na Univerzi v Ljubljani.

Aleš Žiberna je izredni profesor na Katedri za družboslovno informatiko in metodologijo na Fakulteti za družbene vede, kjer uči predmete Baze podatkov, Multivariatna analiza, Osnove programiranja in Statistika II z računalniško analizo podatkov. Poleg tega je tudi izvajalec in koordinator modula Družboslovna statistika na magistrskem in doktorskem študiju Statistike na UL. Njegova strokovna področja so bločno modeliranje, linearna regresija, multivariatna analiza, računsko zahtevne metode, kot so simulacije in metode ponovnega vzorčenja ter analiza omrežij. Alešu sem vprašanja preko elektronske pošte zastavila Marija Paladin.

Manjkajoče vrednosti v anketnem raziskovanju

Uporaba anketnega vprašalnika je za marsikaterega raziskovalca in študenta privlačna metoda zbiranja podatkov. Da so stopnje odgovorov (tako na posamezna vprašanja kot na celoten vprašalnik) v anketnem raziskovanju vedno nižje, je bolj ali manj znano. Nepopolni podatki v anketnih raziskavah so problem, saj lahko tvegamo izkrivljanje rezultatov, če manjkajoče podatke le spregledamo. Ugotovitve v primeru neupoštevanja manjkajočih podatkov so lahko pristranske, ker se enote, ki so v raziskavi sodelovale, lahko razlikujejo od tistih, ki so sodelovanje zavrnile ali so zavrnile odgovor na določeno vprašanje. Če nas, na primer, zanima mnenje vodilnih, k sodelovanju pa smo uspeli pritegniti zgolj zaposlene na referentskih delovnih mestih, bo interpretacija zelo okrnjena. Če bomo to dejstvo spregledali, bodo rezultati, o katerih bomo poročali, lahko zavajajoči. Interesi, moč odločanja in vpliva se namreč (lahko) zelo razlikujejo glede na funkcijo v podjetju.

Statistični dan 2014

22. oktobra je bil v Kongresnem centru Brdo pri Kranju pod okriljem Statističnega urada Republike Slovenije organiziran že 24. Statistični dan. Dogodek je bil namenjen vsem, ki statistične podatke uporabljamo pri delu, študiju ali kako drugače. Organizirani sta bili dve okrogli mizi. Podeljeni pa sta bili tudi priznanji Statističnega društva Slovenje.

Uporaba različnih mer srednje vrednosti na primeru podatkov o brezposelnosti

V enem izmed prejšnjih prispevkov je bilo predstavljeno, kako pomembno je, da poznamo porazdelitev, preden se odločimo za uporabo aritmetične sredine kot mere srednje vrednosti naših podatkov. V tokratnem prispevku bom govorila o srednjih vrednostih na sploh, s poudarkom na primeru, ki kaže, da je uporaba aritmetične sredine upravičena. Ker je teorijo najbolje predstaviti na konkretnem primeru, sem za potrebe prispevka uporabila podatke o brezposelnosti v Slovenskih občinah za mesec februar 2013. Podatke sem pridobila na strani Zavoda za zaposlovanje RS.

Zakaj odstotek ni samostojen in zakaj so metodološka pojasnila pomembna?

V tokratnem prispevku želim nekaj besed nameniti temu, zakaj je pomembno, da kontekst podatkov, ki smo jih obravnavali in na podlagi katerih smo prišli do določenih ugotovitev, ki jih želimo predstaviti, predstavimo korektno in dovolj natančno. Pri prebiranju številnih prispevkov, v katerih je navedeno, da gre za poročilo o rezultatih ankete, na primer, o zadovoljstvu diplomiranih študentov, ugotavljam, da se pogosto ponavljajo napake, ki izhajajo iz omenjenega. V tokratnem prispevku se želim ustaviti pri dveh ‘pogostih napakah’, ki ju lahko poimenujemo:

Udomačena statistika? Blogu na pot …

Na predlog Mednarodnega statističnega inštituta je bilo letošnje leto (2013) razglašeno za mednarodno leto statistike. Zakaj? Statistika je znanost, ki prispeva k razvoju in razumevanju dogajanj na številnih področjih. Naj bodo to življenjski stroški, ekonomsko področje, politično področje, zdravstvo in klinične študije, energetika ali biokemija. Seznam se s tem nikakor ne konča.

Ravno zaradi tega je potrebno spodbuditi širjenje poznavanja statistike med splošno populacijo. Številne organizacije bodo v tem letu načrtno izvajale aktivnosti promocije pomena statistike za različne ciljne skupine in področja (od splošne javnosti, ki se s statistiko srečuje zgolj v navedbah bolj ali manj statistično korektnih člankov in medijskih povzemanj, do raziskovalcev na področju znanosti).

K temu namenu želimo svoje znanje in interese pridružiti tudi študentje interdisciplinarnega študija Statistika na Univerzi v Ljubljani ter na ta način obeležiti mednarodno leto statistike. Poleg tega želimo s svojim prispevkom slediti ciljem mednarodnega leta statistike o poudarjanju pomena statistike kot znanosti in kot stroke ter širjenju zavedanja o njeni moči in vplivu. Še posebej želimo poudariti pomen korektne uporabe in interpretacije rezultatov statističnih analiz.

Skozi prispevke na blogu Udomačena statistika bomo avtorji predstavili uporabo statistike in njenih metod skozi konkretne primere in raziskave. Hkrati želimo opozoriti tudi na nekatere pomanjkljivost pri uporabi statistike in/ali navajanju podatkov v medijih. Posebno mesto bo namenjeno predstavitvi statistike skozi zanimivosti in predstavitve pomembnih predstavnikov stroke.

Trudili se bomo, da bodo prispevki na blogu redni in zanimivi. Prepričani smo, da bodo za marsikoga, ki pri svojem delu tako ali drugače uporablja različne metode za obvladovanje podatkov, poučni in uporabni, saj bodo zelo praktično naravnani.

Vaši odzivi, vprašanja in komentarji so dobrodošli.

mag. Marija Paladin