Spletni seminar prof. dr. Michaela Bošnjaka o reproducibilnosti

Prejšnji torek, 20. oktobra 2020, na Svetovni dan statistike, je Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije z društvom Mlada akademija organizirala spletni seminar o reproducibilnosti. Naš gost je bil prof. dr. Michael Bošnjak, direktor ZPID – Leibnizovega inštituta za informacije o psihologiji in redni profesor na Univerzi v Trierju. To je bil drugi v nizu dogodkov Odprta znanost 2020 organiziranih v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanosti in šport organizirala v okviru Meseca znanosti, posnetek pa je na voljo za ogled na YouTube kanalu Mlade akademije.

Konferenca o raziskovalnih podatkih in Evropskem oblaku odprte znanosti

V četrtek, 18. junija 2020, je potekala e-konferenca Raziskovalni podatki in Evropski oblak odprte znanosti, ki jo je organiziralo slovensko vozlišče Združenja za raziskovalne podatke (Research Data Alliance, RDA). Gre za mednarodno združenje, ki si prizadeva za odpravo ovir za deljenje raziskovalnih podatkov, slovensko vozlišče, ki ga koordinira Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), pa je stična točka med združenjem in slovenskimi deležniki.

Letaki ADP, EOSC in RDA

Zakaj nas mora skrbeti ogrožena neodvisnost SURS

V varni sobi Statističnega urada RS visi plakat, na katerem je naštetih 16 načel kodeksa ravnanja evropske statistike, med katerimi je na prvem mestu strokovna neodvisnost statističnih organov od drugih političnih, nadzornih ali upravnih oddelkov ali organov, pa tudi od zasebnega sektorja. Brez strokovne neodvisnosti ni možno zagotavljati verodostojnosti statistik.

Ta neodvisnost je bila ogrožena maja letos, ko je bil brez razloga in nekrivdno razrešen Bojan Nastav, ki je bil na mesto generalnega direktorja SURS imenovan avgusta lani, potem ko je bil izbran kot najprimernejši kandidat na javnem razpisu. O tem, ali je bila razrešitev zakonita, stroka ni enotna. Dejstvo pa je, da to, da lahko Zakon o javnih uslužbencih povozi Zakon o državni statistiki (ZDSta), pomeni grožnjo strokovni neodvisnosti državnega statističnega sistema in s tem neusklajenost s prvim načelom zgoraj omenjenega kodeksa.

Poletna šola CODATA-RDA za skrbnike podatkov

Skrbnik podatkov (angl. data steward) je oseba, ki v organizaciji skrbi za urejanje, hranjenje in varnost podatkov. Gre za poklic, ki se v raziskovalnem okolju šele vzpostavlja, vendar si polno zaposlene skrbnike podatkov za zdaj privoščijo le redke ustanove. Ena takih je na primer Tehniška Univerza v Delftu, kjer ima vsaka fakulteta svojega skrbnika podatkov, ki raziskovalcem pomaga pri razvoju in izvajanju načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki. Pri manjših ustanovah, kot je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, kjer sem zaposlena kot svetovalka za statistiko, pa se naloge skrbnika podatkov porazdelijo med več zaposlenih. Med mojimi delovnimi nalogami je tako poleg podpore raziskovalcem pri zbiranju in analizi podatkov tudi pomoč pri podatkovnem skrbništvu.

Ambasadorstvo pri evropskem delu Združenja za raziskovalne podatke (RDA)

Lani sem postala ambasadorka za področje tehnike – obnovljive materialov v Združenju za raziskovalne podatke (Research Data Alliance – RDA), katerega članica sem od leta 2017. RDA je mednarodna organizacija, ki z različnimi aktivnostmi skrbi za zmanjšanje socialnih in tehničnih ovir pri izmenjavi raziskovalnih podatkov. Trenutno ima več kot 9000 članov, ki so raziskovalci, znanstveniki in drugi strokovnjaki za podatke iz 137 različnih držav po svetu. Člani so organizirani v interesne in delovne skupine, ki se dvakrat letno sestajajo na plenarnih srečanjih.

Manjkajoče vrednosti v anketnem raziskovanju

Uporaba anketnega vprašalnika je za marsikaterega raziskovalca in študenta privlačna metoda zbiranja podatkov. Da so stopnje odgovorov (tako na posamezna vprašanja kot na celoten vprašalnik) v anketnem raziskovanju vedno nižje, je bolj ali manj znano. Nepopolni podatki v anketnih raziskavah so problem, saj lahko tvegamo izkrivljanje rezultatov, če manjkajoče podatke le spregledamo. Ugotovitve v primeru neupoštevanja manjkajočih podatkov so lahko pristranske, ker se enote, ki so v raziskavi sodelovale, lahko razlikujejo od tistih, ki so sodelovanje zavrnile ali so zavrnile odgovor na določeno vprašanje. Če nas, na primer, zanima mnenje vodilnih, k sodelovanju pa smo uspeli pritegniti zgolj zaposlene na referentskih delovnih mestih, bo interpretacija zelo okrnjena. Če bomo to dejstvo spregledali, bodo rezultati, o katerih bomo poročali, lahko zavajajoči. Interesi, moč odločanja in vpliva se namreč (lahko) zelo razlikujejo glede na funkcijo v podjetju.