Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.


Komentiraj

Rajski‌ ‌teden‌ ‌za‌ ‌matematično‌ ‌usmerjene‌ ‌–‌ ‌o‌ ‌letošnjem‌ ‌prvem‌ ‌One‌ ‌World‌ ‌simpoziju‌

Letošnje leto je v znamenju pandemije bolezni COVID-19 in vseh spremljajočih sprememb. V znanstvenem svetu se je dejansko zgodilo več pomembnejših pretresov, nekateri bodo verjetno imeli trajnejše posledice. Predvsem sta se zgodila dva: glede raziskovanja COVID-19 smo videli pravcato eksplozijo raziskovanj, ki je marsikdaj spominjala na ekonomsko stanje “laissez faire”, ki označuje najbolj temeljno obliko prostega trga. Še bolj pomembno in verjetno s še trajnejšimi posledicami pa smo videli precejšen prenos večine znanstvenih aktivnosti (seminarjev, konferenc, pogovorov) na splet.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

O algebrajski statistiki, Gröbnerjevih bazah in metodi momentov

Algebrajska statistika je relativno novo področje matematične statistike, ki se je razmahnilo v zadnjih dveh desetletjih. Po svoji naravi povezuje pojme in pristope iz algebrajske geometrije, komutativne algebre in kombinatorike. Njeni pristopi so se velikokrat razvili pri reševanju problemov matematične utemeljenosti računalniško podprtih algoritmov, nastajajočih v sodobni statistiki (Zimmermann, 2015). Za prelomno delo področja velja prispevek Diaconisa in Sturmfelsa, verjetno gonilne osebnosti področja, iz leta 1998, ki je v torične statistične modele vpeljalo pojem markovskih baz in se s tem navezalo na področje komutativne algebre. Torični statistični modeli so utemeljeni na reprezentaciji statističnih modelov s toričnimi ideali, enim temeljnih pojmov algebrajske geometrije, ki označuje matematične prostore, ki jih v grobem generirajo razlike med monomi. Danes so torični modeli postali zanimivi do te mere, da nekateri govorijo, da je v matematičnem smislu “ves svet toričen”.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Zakaj ekonometrija je in ni statistika

Ekonometrija je posebno področje, ki je danes temeljno in osnovno za celotno ekonomsko področje, prispevki, ki ne vsebujejo ekonometričnih obravnav pa precej težje pridejo do objav v ekonomski literaturi. Vendar, kakšno je razmerje ekonometrije do statistike? Ali obstaja razlika med ekonomsko statistiko in ekonometrijo in kakšna? Ali lahko pojmujemo ekonometrijo kot del statistike? Ali je, kot menijo nekateri na ekonomskem področju, statistika lažja in celo manjvredna od ekonometrije?

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Predavanje Jožeta Sambta o anketi o porabi časa

Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije je konec meseca marca pripravila svoje tretje srečanje. Po uvodnem srečanju, kjer smo skupaj s prof. dr. Katarino Košmelj govorili o statističnih eksperimentih in znamenitem Fisherjevem poskušanju čaja, ter drugem, kjer smo prisluhnili dr. Bojanu Nastavu, direktorju Statističnega urada RS (SURS) o uradni statistiki, je na tretjem predavanju spregovoril prof. dr. Jože Sambt iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani o anketah o porabi časa in medgeneracijskih transferjih neplačanega dela.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Uvod v modeliranje in statistične vidike COVID-19

V zapisu bom spregovoril o nekaterih ključnih modelih sedanje pandemije bolezni COVID-19, ki so nastali v Sloveniji. Pri tem se bom navezal na obstoječo literaturo v mednarodnih krogih, ki je v zadnjih dveh mesecih eksplodirala po verjetno prvi tovrstni študiji Kucharskega in kolegov v februarju 2020.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Tretje srečanje MsSdS: Anketa o porabi časa in medgeneracijski transferji neplačanega dela

Po prvem in drugem srečanju vas Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije vabi še na tretje srečanje, ki bo potekalo v torek, 31. 3. 2020, ob 19. uri. Gostitelj srečanja bo Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Zaradi nastalega stanja ob izbruhu virusa SARS-CoV-2 pa bo srečanje potekalo prek spleta, kot spletni seminar na portalu Zoom.

Termin: torek, 31. 3. 2020, ob 19. uri.
Povezava do Zoom portala: https://zoom.us/j/930921710

Tokrat bo predaval prof. dr. Jože Sambt z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ekonomist, ekonomski demograf in statistik. Govoril bo o tem, da moramo za celovito analizo transferjev med starostnimi skupinami oziroma generacijami poleg tržne proizvodnje upoštevati tudi proizvodnjo in potrošnjo storitev neplačanega dela, kot so kuhanje, pranje, likanje in skrb za otroke.

Podatke o tovrstni proizvodnji pridobimo iz ankete o porabi časa. Letos poteka njena druga izvedba pri nas. Rezultati prve iz leta 2000 so med drugim pokazali, da je bilo (v glavnem) neplačano delo žensk doma mnogo večje od podobnega dela moških. Oba spola proizvajata največ neplačanega dela takoj po upokojitvi. Največji neto prejemniki storitev neplačanega dela pa so otroci.

Po predstavitvi, ki bo trajala okrog 40 minut, in vprašanjih, bo kot ponavadi potekalo še zasedanje Mlade sekcije s pogovori o trenutnih aktivnostih in načrtih za prihodnje.

Lepo vabljeni!


Komentiraj

O Steinovi metodi in pristopu Malliavin-Stein, 2. del

Naslovna slika

Slika (od leve proti desni): Charles M. Stein, Paul Malliavin, Giovanni Peccati, Ivan Nourdin

Po razložitvi osnov in matematičnega bistva Steinove metode v prvem delu, bo v drugem delu govora o inovaciji v raziskovanju Steinove metode, nastali v drugi polovici prejšnjega desetletja na temelju takoimenovanega izreka četrtih momentov, ki sta ga v članku leta 2005 dokazala David Nualart in Giovanni Peccati. Izrek pravi, da je pod določenimi, velikokrat izpolnjenimi pogoji za dokaz centralnega limitnega izreka dovolj opazovati konvergenco četrtih momentov porazdelitve.

Nadaljujte z branjem


2 komentarja

O Steinovi metodi in pristopu Malliavin-Stein, 1. del

Naslovna slika

Vir: Amazon

Tole je prvi od dveh novih zapisov na blogu, ki bosta obravnavala eno sodobnejših, pa tudi težjih tem v matematični statistiki: pristop Malliavin-Steina. Slednji je bil odkrit v drugi polovici preteklega desetletja (v letih med 2005 in 2009) in ima pomembne posledice in uporabo v teoriji verjetnosti in statistike.

V prvem zapisu bom razložil osnove Steinove metode, kot nečesa, kar bi vsak matematično usmerjeni statistik verjetno moral poznati. Gre za eno pomembnih orodij asimptotske statistike, o kateri smo malce že spregovorili v zapisu o osnovnih pravilih opazovanja obnašanja cenilk v statistiki.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

O konferenci Royal Statistical Society v Belfastu 2019

Naslovna slika

Vir: RSS

Med 2. in 5. septembrom 2019 je v severno-irskem Belfastu potekala letna konferenca krovnega britanskega statističnega združenja Royal Statistical Society (RSS). Konference sem se udeležil drugič, z dvema prispevkoma (enim v osrednjem, metodološkem delu konference in eno kratko predstavitvijo).

RSS je bila ustanovljena leta 1834 kot londonsko statistično društvo in je eno statističnih združenj z najdaljšo tradicijo. Med ustanovnimi člani velja omeniti imena, kot so Richard Jones, Charles Babbage, Adolphe Quetelet, William Whewell in Thomas Malthus, kmalu se je združenju kot prva ženska pridružila tudi Florence Nightingale. Prva ženska predsednica združenja je bila Stella Cunliffe, zanimivo pa je omeniti, da je tudi trenutna predsednica ženska, Deborah Ashby (več tukaj). Med drugimi znanimi osebami, ki so vodile RSS, omenimo še Williama Beveridgea, Ronalda Fisherja, Harolda Wilsona in seveda živečo legendo področja, Sira Davida Roxbeeja Coxa, ki se konferenc še vedno pogosto udeleži (na tej ga sicer nisem opazil).

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Od ABC do VZŽ: Približno Bayesovo računanje in njegove posebnosti

Naslovna slika

Vir: Youtube

Tokratni zapis bo na temo verjetno ene najaktualnejših tem v sodobni statistiki: metod »sklepanja brez verjetja« (angl. likelihood-free inference), zlasti metod približnega Bayesovega računanja (angl. Approximate Bayesian Computation, ABC).

Nadaljujte z branjem