Bayesov probabilistični numerični pristop k hedonični regresiji

Hedonična regresija je pogost način, kako v ekonomiji ocenjujemo povezavo med posameznimi dejavniki, ki vplivajo na ceno neke dobrine, in ceno samo. V praksi najde številne uporabe, njeno teoretsko ozadje pa izvira iz članka ameriškega ekonomista Sherwina Rosena iz 1974. V prispevku razložim nov Bayesov pristop k ocenjevanju takšnih regresij, ki smo ga večkrat predstavili v zadnjih dveh letih.

O prvem dnevu mladih probabilistov in statistikov: matematika, statistika in komuniciranje znanosti

V četrtek, 30. novembra je Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pripravila Prvi dan mladih probabilistov in statistikov. Na dogodku, ki je bil dobro obiskan, smo spregovorili o nekaj ključnih temah v verjetnosti in statistiki, med drugim o razmerju med področjema in o komuniciranju raziskovalnih spoznanj. Posnetek prvega dela dogodka najdete na YouTube kanalu Mlade sekcije Statističnega društva.

Diskusijska srečanja Royal Statistical Society: od znotraj in od zunaj

Letos sem postal predstavnik Sekcije za porajajoče se uporabe statistike (Emerging Applications Section) pri Royal Statistical Society (RSS) za pripravo diskusijskih srečanj, najprestižnejših dogodkov tega najstarejšega statističnega združenja na svetu, ki obstaja že od leta 1834. V prispevku kratko opišem svoje dosedanje izkušnje pri delu v organizacijskem odboru teh srečanj.

O letošnji konferenci SPA 2023 v Lizboni

Letos poleti sem se udeležil 43. mednarodne konference raziskovanja naključnih procesov v verjetnosti Stochastic Processes and their Applications (SPA 2023) v portugalski Lizboni. Konferenca, ki je osrednja na svojem področju, poteka vsako leto z izjemo leta v katerem poteka svetovni kongres verjetnosti in statistike združenj Bernoulli in IMS. Konferenca poteka pod okriljem združenja Bernoulli Society for Mathematical Statistics and Probability.

O poteklem 23. EYSM 2023 v Sloveniji – podoba in preskok naprej področij verjetnosti in matematične statistike

Letos je Slovenija prvič gostila Evropsko srečanje mladih statistikov (EYSM), osrednji mednarodni dogodek verjetnosti in statistike za mlajše raziskovalce. Potekal je preko spleta v krovni organizaciji Statističnega društva Slovenije, na njem pa se je predstavilo 47 raziskovalcev iz 25 evropskih držav. Vključeval je tudi šest plenarnih predstavitev vodilnih raziskovalcev področja v svetovnem merilu in v Sloveniji.

Sferična naključna polja, funkcijske avtoregresije in naključna geometrija

V zapisu pišem o prispevku, ki sem ga letos predstavil v sekcijah uporabe naključnih matrik na 6. mednarodni konferenci ekonometrije in statistike EcoSta2023. Posvetim se tudi zanimivemu področju raziskovanja sferičnih naključnih polj, ki preči raziskovanja v verjetnosti, matematični statistiki in podatkovni znanosti. Posebej se dotaknem razmerja tega raziskovanja do novejših tem v matematični verjetnosti, kot sta Liouvillova kvantna gravitacija in naključna geometrija v splošnem.

Cenilka razlike-v-razlikah za prostorskočasovne podatke

V prispevku pišem o cenilki, ki jo razvijam za posebno obliko metode razlike-v-razlikah za prostorsko časovne podatke. Cenilko sem letos predstavil v osrednjem programu ameriške konference vzročnega sklepanja ACIC 2023. Spodaj predstavim tudi njeno zanimivo uporabo v ekonometričnih analizah ekonomskih učinkov prireditev in dogodkov.

Razlika-v-razlikah oziroma difference-in-differences je statistični pristop k analizi opazovalnih podatkov v analizi vzročnosti, ki je prve uporabe našel v ekonometriji. Sodobnejše uporabe tega pristopa je spodbudilo delo ameriškega ekonomista Orleyja Ashenfelterja. Ashenfelter je znan tudi kot mentor oziroma raziskovalni svetovalec dveh nedavnih Nobelovih nagrajencev za ekonomijo, Davida Carda in Joshue D. Angrista. Zlasti Card je opravil pionirsko delo pri razvoju ekonometričnih metod analize vzročnosti v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, posebej znana je njegova študija skupaj s pokojnim Alanom B. Kruegerjem, ki je bila osnova za nedavno podelitev Nobelove nagrade.

Raziskovanje naključnih matrik v verjetnosti in matematični fiziki

Kot sem na našem blogu že pisal, je verjetnost postala področje, ki ima najbogatejše možnosti raziskovanja od vseh v sodobni matematiki. Naključnost in stohastični elementi lahko obogatijo katero koli matematično področje: algebro, teorijo števil, topologijo, analizo ali parcialne diferencialne enačbe. Teorija verjetnosti meji na več področij, ki so predmet intenzivnega raziskovanja, denimo na takoimenovano naključno geometrijo (angl. random geometry). Ta izhaja iz znane rešitve stohastične Loewnerjeve enačbe s strani Odeda Schramma (2000), ki je pokazal, da je njena rešitev skalirna limita mnogih, če ne večine naključnih procesov na ravnini.

Tenzorsko dopolnjevanje podatkov kot pristop k analizi podatkov občanske znanosti

V preteklih dveh letih sem se veliko ukvarjal z raziskovanjem podatkov občanske znanosti, kar je slovenski izraz za angleški pojem citizen science, ki ga je uvedel akad. prof. dr. Zdravko Mlinar v svojem prispevku v Časopisu za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo v letu 2021.

Izraz predstavlja koncept znanstvenoraziskovalnega dela, pri katerem so v raziskave vključeni neprofesionalni raziskovalci, kot so denimo dijaki in študentje, člani različnih društev, predstavniki posameznih družbenih skupin in drugi predstavniki zainteresirane javnosti, ki niso profesionalni raziskovalci. Občanski raziskovalci lahko delujejo v različnih fazah raziskave, kot npr. pri načrtovanju raziskave in pri formulaciji raziskovalnega problema, pri zbiranju in ustvarjanju raziskovalnih podatkov, pri analizi podatkov ter pri interpretaciji rezultatov (Vir: Občanska znanost).

Pogovor z Gregorjem Vavdijem

Gregor Vavdi (foto: osebni arhiv)

Nadaljujemo z rubriko Pogovori, v okviru katere intervjuvamo alumne in profesorje statistike. To je naš drugi intervju z magistrom (novega) študijskega programa Uporabna statistika.

Gregor Vavdi je na tem programu magistriral leta 2021 in je bil eden izmed gostov na okrogli mizi o kariernih poteh statistikov, ki smo jo organizirali letos marca. V času nastanka tega intervjuja je zaposlen kot modelar kreditnih tveganj Nove Ljubljanske banke. Največ časa preživi v analiziranju makroekonomskega dogajanja in napovedovanju vpliva na kreditne parametre. Hkrati skrbi tudi za vključevanje inovativnih aplikacij za predstavitev podatkov v sam proces analiziranja tveganj v celotni bančni skupini.

1. Študirali ste matematiko. Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?