Virtualno srečanje za matematične sladokusce

V sredini meseca julija je potekal 10. kongres verjetnosti in statistike združenj Bernoulli in IMS, ki velja za osrednji in najbolj prestižni dogodek področij verjetnosti in matematične statistike v mednarodnem merilu. Sam sem se kongresa udeležil prvič in prejel nagrado za najboljši poster na uvodni dvodnevni delavnici mladih raziskovalcev. Kongres je ponudil zelo veliko in bil del intenzivnega konferenčnega dogajanja s področij matematike in statistike v tem letu.

Vir: Spletna stran kongresa.

Pogovor z Mojco Bavdaž

Mojca Bavdaž je izredna profesorica na Ekonomski fakulteti UL, kjer se ukvarja z uradno in ekonomsko statistiko ter predava različne statistične in metodološke predmete. Je tudi med izvajalci predmetov na magistrskem in doktorskem študiju statistike. Leta 2007 je doktorirala iz statistike na temo merskih napak in procesa odgovora v anketah podjetij. Vprašanja za rubriko Pogovori smo ji zastavili preko elektronske pošte.

Predavanje Erika Štrumblja o Bayesovih računskih metodah in Bayesovi statistiki

V torek, 6. aprila 2021, smo na 8. Srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije gostili izr. prof. dr. Erika Štrumblja, izrednega profesorja in člana Laboratorija za kognitivno modeliranje na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL, kjer predava predmete s področja verjetnosti, statistike in strojnega učenja. Ker je eden od začetnikov sistematičnega poučevanja in raziskovanja na področju Bayesovih metod v Sloveniji, sem ga povabil na pogovor o trenutnem stanju Bayesove statistike in njenem razmerju do frekventističnega sklepanja, sodobnih računskih metodah, ter o njegovih dognanjih in delu na tem področju. Pogovor si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije.

Bayesova statistika je z nami vse od začetkov razmišljanj o statistiki. Splošno se šteje, da je bil do določene mere Bayesijanec že francoski matematik Laplace, ko je razmišljal o verjetnosti. Bayesova statistika pri reševanju statističnega problema razmišlja o vnaprejšnjih predpostavkah in (vnaprejšnji) verjetnosti nekega pojava. Iz dejanskih podatkov in ob upoštevanju takšne apriorne verjetnosti nato izračuna končno, posteriorno verjetnost in na njeni osnovi dokonča statistično sklepanje.

Na pogovoru smo govorili o naslednjih osrednjih vprašanjih:
– Kako je tekel razvoj področja, zakaj je bilo Bayesovo razmišljanje tako prisotno v začetkih statistike, se kasneje umaknilo (zlasti v času enega začetnikov sodobne statistike Ronalda Aylmerja Fisherja ter frekventizma tradicije avtorjev Jerzyja Neymana, Egona Pearsona in Abrahama Walda) ter se danes ponovno vrača z velikimi koraki;
– O razlikah med frekventističnimi in Bayesovimi metodami v statistiki ter kako sploh poučevati statistiko (v Sloveniji in nasploh);
– Katera so najbolj zanimiva področja trenutnega raziskovanja v Bayesovi statistiki;
– Kako so Bayesovi pristopi in računske metode uporabni v vsakodnevni statistični praksi ter o računski zahtevnosti teh pristopov;
– Zakaj so Bayesove metode prišle v ospredje tudi v času sedanje epidemije COVID-19;
– O spoznanjih in delu prof. dr. Štrumblja in njegovih sodelavcev ter kako to, da se je v Sloveniji raziskovanje Bayesovih metod posebej močno uveljavilo na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Z dobo računalništva in umetne inteligence je Bayesova statistika ponovno prišla v samo ospredje zanimanja v statistiki, verjetnosti in ekonometriji, Bayesove metode so tudi temelj raziskovanja v metodah strojnega učenja in podatkovne znanosti. Vprašanje, ki ga je več desetletij nazaj postavljal Bradley Efron, zakaj še vedno nismo vsi Bayesijanci, postaja torej spet in vedno močneje aktualno.

Demonstracija uporabe metod tekstovnega rudarjenja: tipi socialne opore v spletni podporni skupnosti Neplodnost

Pomen socialne opore na ozdravitev in tudi smrtnost je bil že izpostavljen v številnih raziskavah (na primer Ali, Merlo, Rosvall, Lithman, and Lindström, 2006; McDade, Hawkley, and Cacioppo, 2006; Tomaka, Thompson, and Palacios, 2006). V grobem delimo socialno oporo na informacijsko in emocionalno. Prva vključuje posredovanje informacij osebi, ki potrebuje oziroma išče informacijo, emocionalna pa kot priznanje in ovrednotenje posameznikovih čustev ali nudenje utehe in spodbude (Sherbourne in Stewart, 1991). Ti dve vrsti socialne opore sta v največji meri prisotni tudi v spletnih podpornih skupnostih spoprijemanja z neplodnostjo. Ključni funkciji socialne opore sta blažilni učinek, ki ga ima na stresni odziv posameznika po prejemu informacije, ki povzroča stres. Lahko pa deluje zaviralno, to je prepreči stresni odziv še preden se ta pojavi. Pogovor z osebo, ki nudi socialno oporo, lahko namreč pomaga videti situacijo v drugi luči ali pa zaradi spodbude in empatije služi kot blažilec stresnega odziva. Poleg omenjenih tipov socialne opore, obstajata še dva, in sicer instrumentalna opora in druženje, ki pa sta v spletnih podpornih skupnostih prisotna v manjši meri.

Pogovor z Gregorjem Sočanom

Gregor Sočan je študiral na univerzah v Ljubljani in Groningenu. Trenutno je izredni profesor za psihološko metodologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri izvajanju predmetov s področja psihometrije in uporabne statistike v okviru programov Psihologija, Kognitivna znanost, Uporabna statistika, Statistika ter Humanistika in družboslovje. Njegovi interesi obsegajo multivariatno analizo, metode točkovanja testov, ocenjevanje zanesljivosti in merske invariantnosti ter aplikacijo multivariatnih in psihometričnih metod v psihologiji osebnosti, razvojni psihologiji, zdravstvu in drugod.

O učinkih samoizolacije zaradi COVID-19 v Sloveniji

Analize vzročnih učinkov ukrepov so metodološko področje, ki se nahaja med ekonometrijo in statistiko. Na tem blogu sem že večkrat pisal o področju vzročnega sklepanja v splošnem, pri ocenjevanju učinkov ukrepov pa se je razvilo veliko področje, ki so ga ekonometriki poimenovali metode ocenjevanja programov (angl. program evaluation). Med drugim je v povezavi z njim Nobelovo nagrado v letu 2000 prejel čikaški ekonomist in ekonometrik James Heckman, eden najbolj vplivnih med še živečimi ekonomisti. Področje je močno razvito na zahodu, še posebej v ZDA. V tem prispevku bom o njem spregovoril v povezavi s COVID-19.

Ko se je pandemija COVID-19 v začetku leta 2020 razširila po vsem svetu, je statistično in epidemiološko modeliranje njenega poteka postalo ena osrednjih točk znanstvenega raziskovanja. Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je hitro razširil po vsem svetu in močno vplival na vse vidike našega življenja. Eden ključnih razlogov za njegovo hitro širjenje je visoko efektivno reprodukcijsko število R_t, o tem katerem sem pisal v prispevku, nastalem v začetku pandemije, Uvod v modeliranje in statistični vidiki COVID-19, poleg efektivnega pa poznamo tudi osnovno reprodukcijsko število R_0. Vrednost R_t predstavlja povprečno število ljudi, ki jih posameznik okuži v obdobju okužbe, pri čemer t predstavlja čas. Ko je R_t manjši od 1, se pojavnost novih primerov zmanjša, ko pa je R_t večji od 1, narašča, dokler epidemija ne doseže vrhunca; po tem se pojavnost novih primerov začne zmanjševati zaradi (vsaj začasne) čredne imunosti. Sliko gibanja števila primerov in umrlih v času pandemije v Sloveniji vidimo na spodnji sliki iz članka Manevskega in sodelavcev (2020), ki je eno od znanih slovenskih modeliranj COVID-19.

Predavanje Mihaela Permana o verjetnosti in statistiki

V četrtek, 26. novembra 2020 smo na 7. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije gostili prof. dr. Mihaela Permana, izrednega profesorja za verjetnost in statistiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, na FAMNIT Univerze na Primorskem ter predavatelja predmetov s področja matematične statistike na magistrskem in doktorskem študiju Statistike na Univerzi v Ljubljani, ki je govoril o razmerju med verjetnostjo in statistiko in matematičnih vidikih v statistiki. Posnetek posveta si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije, s profesorjem Permanom sem se pogovarjal sokoordinator Mlade sekcije, doc. dr. Andrej Srakar.

Pogovor z Vasjo Vehovarjem

Obujamo rubriko Pogovori, v okviru katere smo v letih 2014 in 2015 več alumnov in profesorjev na študijskem programa statistike prosili, da odgovorijo na naš nabor vprašanj.

Vasja Vehovar je redni profesor statistike na Fakulteti za družbene vede in nekdanji ustanovni predstojnik tamkajšnjega Centra za družboslovno informatiko. Po magisteriju iz ekonomije na Univerzi v Ljubljani je na Univerzi v Essexu diplomiral (1992) in magistriral (1992) s področja podatkovne analize ter na Inštitutu za družboslovno raziskovanje Univerze v Michiganu opravil specializacijo s področja vzorčenja (1992), kasneje pa je tam gostoval tudi kot Fulbrightov štipendist (1998). Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktoriral (1995) na temo nadomestnih enot v anketnem raziskovanju.

Anketa o simptomih COVID-19, 3. del: Primerjava s sosednjimi državami

Pred dobrim mesecem sva objavila analizo agregiranih podatkov ankete o simptomih COVID-19 za obdobje od maja do torka, 10. novembra, le dan pred martinovim. Čeprav se je od takrat rast precej upočasnila, do upada ni prišlo in že nekaj tednov stagniramo pri podobnem številu okuženih in hospitaliziranih. Kako se je od začetka novembra do danes spremenilo vedenje ljudi? In kakšna je bila v obdobju od junija do danes situacija v sosednjih državah?

Anketa o simptomih COVID-19, 2. del: Analiza agregiranih podatkov za Slovenijo

V prvem delu prispevka sta bila opisana način vzorčenja in vprašalnik Ankete o simptomih COVID-19, ki jo Univerza v Marylandu izvaja v sodelovanju s Facebookom. Prek aplikacijskega vmesnika za statistični program R sva pridobila podatke za Slovenijo in analizirala indikatorje, ki so uteženi in neglajeni.