Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.


Komentiraj

O konferencah CFE-CMStatistics 2022 v Londonu

V letu 2022 sem se udeležil številnih vodilnih konferenc s področij verjetnosti, matematične statistike in ekonometrije. Med drugim sem se v decembru udeležil že 16. konference CFENetwork 2022 in 15. konference CMStatistics 2022, ki ju organizirata zelo aktivni pobudi v okviru združenja ERCIM, združenje za računsko in finančno ekonometrijo (CFENetwork) in združenje za računsko in metodološko statistiko (CMStatistics), katerih član sem že dlje časa. Sodeloval sem s predstavitvijo s področja visokodimenzionalnih ekonometričnih Bayesovih pristopov ter organizacijo lastne vabljene sekcije o naključnih matrikah v statistiki in ekonometriji, ki sem jo pripravil v okviru sekcije, kjer delujem v združenju Royal Statistical Society. Konferenci potekata hkrati, tokrat že drugo leto zapored v Londonu na univerzi King’s College, v prihodnjem letu pa bosta v Berlinu, zopet v predbožičnem obdobju.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

O letošnjem 26. Srečanju mladih statistikov petih držav v Bohinju

Med 30. septembrom in 2. oktobrom letos je v Bohinju potekalo že 26. Srečanje mladih statistikov (YSM) petih držav, Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Sam sem se srečanja udeležil kot somentor ene izmed govork, pa tudi sicer so me predstavitve zelo zanimale.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Ob letošnji Fieldsovi medalji za področje verjetnosti: Isingov model v današnjih dimenzijah in času

Ob letošnjem svetovnem kongresu matematikov (ICM), ki sem se ga kot poslušalec in predavatelj na enem od spremnih (tako-imenovanih satelitskih) dogodkov udeležil tudi sam, so bile podeljene Fieldsove medalje za matematiko. Prejeli so jih Maryna Viazovska za dokaz, da mreža E8 omogoča razporeditev sfer z največjo gostoto v 8 dimenzijah in nadaljnje prispevke k s tem povezanimi ekstremalnimi in interpolacijskimi problemi v Fourierovi analizi, James Maynard za prispevek k analitični teoriji števil, ki so vodili k bistvenemu napredku v razumevanju strukture praštevil in prispevek k diofantski aproksimaciji, June Huh za povezavo med Hodgevo teorijo in kombinatoriko, dokaz treh pomembnih domnev (Dowling-Wilson, Heron-Rota-Welsh in krepka Masonova domneva) in razvoj teorije Lorentzovih polinomov, ter Hugo Duminil-Copin za rešitev dlje časa odprtih problemov v verjetnostni teoriji faznih prehodov v statistični fiziki, posebej v dimenzijah tri in štiri (o tem več tukaj).

Fieldsove medalje so nagrade najboljšim matematikom, starim manj kot 40 let. Na področju matematike veljajo za ekvivalent Nobelovim nagradam na drugih področjih, čeprav obstaja tudi Abelova nagrada, kjer ni starostnih omejitev in je podeljena vsako leto. Fieldsova medalja Hugu Duminil-Copinu nadaljuje tradicijo podeljevanja te nagrade raziskovalcem s področja verjetnosti. Na preteklih kongresih ICM so bile tako podeljene nagrade Alessiu Figalliju (v letu 2018), Martinu Hairerju (2014, slednji je bil eden treh koordinatorjev izvedbe letošnjega kongresa), Stanislavu Smirnovu (2010) ter Wendelinu Wernerju in Alexandru Okounkovu (2006).

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Nightingale – revija o vizualizaciji podatkov

Pred nekaj tedni sem prebrala intervju z enim izmed urednikov revije Nightingale, ki jo izdaja Društvo za vizualizacijo podatkov (Data Visualization Society) in je letos prvič izšla tudi v tiskani obliki. Poimenovana je po Florence Nightingale, inovatorki na področju grafične predstavitve podatkov, katere delo in lik zelo cenim, zato sem se odločila naročiti izvod. K nakupu me je seveda pritegnila tudi prikupna naslovnica. Da ne omenjam, da nightingale v angleščini pomeni slavec (kar je tudi moj priimek).

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

O modelih več indikatorjev in več vzrokov: zgodovina, delovanje in uporabnost

Modeli več indikatorjev in več vzrokov (ang. Multiple Indicators and Multiple Causes oziroma z okrajšavo MIMIC) se nahajajo na meji med ekonomsko statistiko in ekonometrijo. Čeprav so jih razvili pomembni avtorji iz zgodovine ekonometrije, kot sta Arnold Zellner in Dennis J. Aigner, ter o njih razpravljali ekonometriki kot Gary Chamberlain, pa se danes le še izjemoma uspejo prebiti na vodilne ekonometrične konference. V prispevku kratko predstavljam njihovo matematično strukturo in delovanje ter možnosti uporabe.

Nadaljujte z branjem


2 komentarja

Knjiga The Joy of Statistics

Pred časom sem sodelovala v raziskavi založbe Oxford University Press in v zameno prejela vaučer, s katerim sem si privoščila nakup dveh njihovih knjig. Ena izmed dveh je The Joy of Statistics oziroma “radost statistike” ali “veselje statistike” kot bi lahko naslov dobesedno prevedli v slovenščino.

Nadaljujte z branjem


1 komentar

Kako nam lahko verjetnost pomaga razložiti dogajanja v vesolju? O Schramm-Loewnerjevih naključnih procesih

Slika: Tuttejeve vložitve v naključnih ravninskih mapiranjih. Vir: Jason Miller.

Zapis je nadaljevanje mojega poročanja z lanskoletnega svetovnega kongresa verjetnosti in statistike Bernoulli-IMS. Večino kongresa sem se udeleževal paralelnih sekcij s področja verjetnosti in naključnih procesov, v največji meri tistih z zelo posebnega področja trenutnega raziskovanja, ki je namenjeno iskanju tako imenovanih skalirnih limit naključnih procesov in matematičnih objektov.

Področje tvori enega jeder današnjega raziskovanja verjetnosti in ima močne posledice tudi za bolj praktična in uporabna raziskovanja, zlasti tista na področju matematične fizike. Področje je blizu tudi trenutno zelo aktualnim matematičnim raziskovanjem na področju kompleksne analize.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Ob letošnji Nobelovi nagradi za ekonomijo: postavitev temeljev ekonomskemu empiričnemu delu

Letošnje podelitve Nobelovih nagrad so za nami. Tisti, ki imamo radi področje verjetnosti, smo se veselili tudi nagrade fiziku Giorgiu Parisiju, soavtorju stohastične parcialne diferencialne enačbe Kardar-Parisi-Zhang. Za tiste s področja regresijskega modeliranja in ekonometrije pa je bil vrhunec seveda zadnji dan in podelitev letošnje nagrade za ekonomijo.

Letošnjo nagrado so podelili trem ekonomistom: polovico Davidu Cardu za njegove prispevke k empiričnemu raziskovanju ekonomike trga dela (velikokrat se je omenjal predvsem njegov znani prispevek skupaj s pokojnim Alanom B. Kruegerjem), ter po četrtino Joshui D. Angristu in Guidu W. Imbensu za njuno »revolucijo kredibilnosti« v ekonomiji, torej za metodološki doprinos k empiričnemu raziskovanju v ekonomiji, ki je danes prav zaradi njunega dela takšna, kot jo poznamo. V prispevku pišem predvsem o njiju, torej tistem delu nagrade, ki je najmočneje vezan na statistiko, pregledne članke o nagradi pa najdete tudi na portalu VoxEU ter na strani Nobelovih nagrad samih.

Nadaljujte z branjem


1 komentar

Virtualno srečanje za matematične sladokusce

V sredini meseca julija je potekal 10. kongres verjetnosti in statistike združenj Bernoulli in IMS, ki velja za osrednji in najbolj prestižni dogodek področij verjetnosti in matematične statistike v mednarodnem merilu. Sam sem se kongresa udeležil prvič in prejel nagrado za najboljši poster na uvodni dvodnevni delavnici mladih raziskovalcev. Kongres je ponudil zelo veliko in bil del intenzivnega konferenčnega dogajanja s področij matematike in statistike v tem letu.

Vir: Spletna stran kongresa.
Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Pogovor z Mojco Bavdaž

Mojca Bavdaž je izredna profesorica na Ekonomski fakulteti UL, kjer se ukvarja z uradno in ekonomsko statistiko ter predava različne statistične in metodološke predmete. Je tudi med izvajalci predmetov na magistrskem in doktorskem študiju statistike. Leta 2007 je doktorirala iz statistike na temo merskih napak in procesa odgovora v anketah podjetij. Vprašanja za rubriko Pogovori smo ji zastavili preko elektronske pošte.

Nadaljujte z branjem