Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.


1 komentar

Prvo srečanje Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije

tea_cups_drink_925343_banner_mssdsPo tem, ko smo v začetku leta prenovili uredniški model bloga in ustvarili Facebook skupino Udomačeni statistiki, sva z Andrejem Srakarjem pripravila Predlog za ustanovitev sekcije mladih statistikov v okviru Statističnega društva Slovenije (PDF). V njem sva kot osnovne naloge sekcije poleg obstoječe spletne prisotnosti (na blogu, Facebooku in Twitterju) navedla navezavo stikov in sodelovanje s podobnimi mladimi sekcijami v tujini, spodbujanje izmenjav s tujimi univerzami in oddelki za statistiko, sodelovanje v projektu Evropske statistične igre in podporo priznanju za mlade statistike. Predlog sva poslala predsedniku društva, ki naju je povabil, da predlog predstaviva na seji izvršnega odbora društva, nato pa še na skupščini, ki je potekala v četrtek, 28. 3. 2019, kjer je bil predlog tudi sprejet.

V naslednjih mesecih sva se dobila z več drugimi mladimi statistiki in jih povabila k sodelovanju v prihodnjem delu Mlade sekcije društva. Skozi razprave z njimi sva oblikovala načrt prihodnjega dela sekcije – naše aktivnosti lahko razdelimo na štiri sklope:

  1. Prirejanje dogodkov: serija statističnih seminarjev, ki bodo potekali redno, dvomesečno v eno ali dvournih srečanjih; redna mesečna srečanja sekcije; in organizacija raznolikega programa dogodkov v sklopu letne konference Applied Statistics.
  2. Blog in (spletni) mediji: redno objavljanje na blogu Udomačena statistika in moderiranje Facebook skupine Udomačeni statistiki; ter aktivnosti v drugih medijih.
  3. Mednarodno povezovanje s sorodnimi sekcijami: aktivno sodelovanje v pobudi Young Statisticians Europe (YSE), trajnejše sodelovanje s sorodnimi sekcijami v tujini; ter projekt mednarodnega bloga.
  4. Vključevanje v izobraževanje na področju statistike: sodelovanje pri projektih, kot so Evropske statistične igre; aktivnosti za študente magistrskega in doktorskega študija statistike in drugih programov.

Če vas zanima sodelovanje v sekciji, nam lahko pišete prek kontaktnega obrazca

V okviru prvega sklopa bomo prvi spoznavni dogodek organizirali v torek, 19. 11. 2019, ob 19. uri v Poligonu (Tobačna ulica 5, Ljubljana). Srečanje bomo pričeli s predavanjem red. prof. dr. Katarine Košmelj (Biotehniška fakulteta UL) o načrtovanju eksperimentov, v okviru katerega bomo reproducirali znani Fisherjev eksperiment z okušanjem čaja opisan v knjigi The Lady Tasting Tea. Sledilo bo prvo zasedanje sekcije. Lepo vabljeni!

Dogodek je brezplačen, prosimo pa da se nanj prijavite preko obrazca Evenbrite.


Komentiraj

O konferenci Royal Statistical Society v Belfastu 2019

Naslovna slika

Vir: RSS

Med 2. in 5. septembrom 2019 je v severno-irskem Belfastu potekala letna konferenca krovnega britanskega statističnega združenja Royal Statistical Society (RSS). Konference sem se udeležil drugič, z dvema prispevkoma (enim v osrednjem, metodološkem delu konference in eno kratko predstavitvijo).

RSS je bila ustanovljena leta 1834 kot londonsko statistično društvo in je eno statističnih združenj z najdaljšo tradicijo. Med ustanovnimi člani velja omeniti imena, kot so Richard Jones, Charles Babbage, Adolphe Quetelet, William Whewell in Thomas Malthus, kmalu se je združenju kot prva ženska pridružila tudi Florence Nightingale. Prva ženska predsednica združenja je bila Stella Cunliffe, zanimivo pa je omeniti, da je tudi trenutna predsednica ženska, Deborah Ashby (več tukaj). Med drugimi znanimi osebami, ki so vodile RSS, omenimo še Williama Beveridgea, Ronalda Fisherja, Harolda Wilsona in seveda živečo legendo področja, Sira Davida Roxbeeja Coxa, ki se konferenc še vedno pogosto udeleži (na tej ga sicer nisem opazil).

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Od ABC do VZŽ: Približno Bayesovo računanje in njegove posebnosti

Naslovna slika

Vir: Youtube

Tokratni zapis bo na temo verjetno ene najaktualnejših tem v sodobni statistiki: metod »sklepanja brez verjetja« (angl. likelihood-free inference), zlasti metod približnega Bayesovega računanja (angl. Approximate Bayesian Computation, ABC).

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Zakaj še vedno nismo vsi Bayesijanci? O osnovah Bayesove statistike

Naslovna slika

Vir: ISBA

A Bayesian is one who, vaguely expecting a horse, and catching a glimpse of a donkey, strongly believes he has seen a mule” (Stephen Senn)

Prispevek je uvod, za katerega so me prosili kolegi souredniki, in napoveduje prispevek o sodobnejši temi Bayesove statistike, približnem Bayesovem računanju (Approximate Bayesian Computation, ABC). Ker je Bayesova statistika pri nas še dokaj slabo prepoznavna, če gre sklepati iz uporab v statističnih analizah (kolikor vem, se s tem področjem pri nas malce podrobneje ukvarja asist. dr. Aleš Toman z Ekonomske fakultete, katerega gradiva so bila tudi osnova temu zapisu), je dobrodošlo predstaviti nekaj osnovnih pojmov.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

O metodah analize ekstremnih vrednosti in prihajajoči konferenci v Zagrebu

V začetku meseca julija bo v Zagrebu potekal večji statistični dogodek, osrednja konferenca s področja metod analize ekstremnih vrednosti (EVA). Konference s tega področja, ki jih soorganizira tudi osrednje statistično združenje Bernoulli, so se pričele v letu 1997 v švedskem Göteborgu, zadnja pa je potekala leta 2017 v Delftu na Nizozemskem. Tokratna konferenca bo potekala med 1. in 5. julijem 2019 na oddelku za matematiko Univerze v Zagrebu.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Nekaj osnovnih pravil pri opazovanju obnašanja cenilk v statistiki

Tokratno besedilo se bo dotaknilo teme, ki je bistvena za vsakega malo bolj matematično usmerjenega statistika. Ko se domislimo neke metodološke novosti, nove cenilke, testa, statistike, načina ocenjevanja parametrov, je seveda to le “strahotnega ravno še znosni začetek”. Prične se razmislek o lastnostih takšne novosti. Je nepristranska? Konsistentna? Učinkovita? Morda celo super-učinkovita (Le Cam)? Se asimptotsko približuje normalni porazdelitvi (in kako hitro)? Kakšne so njene značilnosti v razmerju do obstoječih cenilk in metod? In predvsem: kako to ugotoviti?

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Barčica po valovih plava – o waveletih in neparametrični statistiki

Neparametrična statistika je veliko področje statistike, ki se zelo hitro razvija. Za razliko od običajnih metod neparametrične ne zahtevajo nekaterih predpostavk, denimo takih, ki so povezane s porazdelitvijo izbranih statistik. Najpogostejši problemi, ki jih rešujemo s tovrstnimi metodami so ocenjevanje porazdelitvene funkcije, ocenjevanje osnovnih statistik, kot je denimo povprečje, ocenjevanje verjetnostne gostote in določanje krivulj, ki se najbolje prilegajo podatkom. Odprto dostopna monografija, kjer je področje dobro predstavljeno je Wassermanova All of Nonparametric Statistics. Krovna organizacija področja je ISNPS – International Society for Nonparametric Statistics, ki organizira redne konference, naslednja bo potekala leta 2020 na Cipru.

Sam sem bil pred letom dni sprejet na njihovo konferenco v Salernu s prispevkom o uporabi »valovanj« (angl. wavelets) v regresijski analizi mešanic in s tem prišel v malce tesnejši stik s področjem, ki ga od tedaj ohranjam. V tem zapisu zato predstavljam omenjeno posebno obliko neparametričnih funkcij – valovanja oz. wavelets, ki dobivajo vedno več pozornosti in tudi uporab v sodobnih teoretskih in empiričnih analizah.

Nadaljujte z branjem