Pogovor z Gregorjem Sočanom

Gregor Sočan je študiral na univerzah v Ljubljani in Groningenu. Trenutno je izredni profesor za psihološko metodologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri izvajanju predmetov s področja psihometrije in uporabne statistike v okviru programov Psihologija, Kognitivna znanost, Uporabna statistika, Statistika ter Humanistika in družboslovje. Njegovi interesi obsegajo multivariatno analizo, metode točkovanja testov, ocenjevanje zanesljivosti in merske invariantnosti ter aplikacijo multivariatnih in psihometričnih metod v psihologiji osebnosti, razvojni psihologiji, zdravstvu in drugod.

O učinkih samoizolacije zaradi COVID-19 v Sloveniji

Analize vzročnih učinkov ukrepov so metodološko področje, ki se nahaja med ekonometrijo in statistiko. Na tem blogu sem že večkrat pisal o področju vzročnega sklepanja v splošnem, pri ocenjevanju učinkov ukrepov pa se je razvilo veliko področje, ki so ga ekonometriki poimenovali metode ocenjevanja programov (angl. program evaluation). Med drugim je v povezavi z njim Nobelovo nagrado v letu 2000 prejel čikaški ekonomist in ekonometrik James Heckman, eden najbolj vplivnih med še živečimi ekonomisti. Področje je močno razvito na zahodu, še posebej v ZDA. V tem prispevku bom o njem spregovoril v povezavi s COVID-19.

Ko se je pandemija COVID-19 v začetku leta 2020 razširila po vsem svetu, je statistično in epidemiološko modeliranje njenega poteka postalo ena osrednjih točk znanstvenega raziskovanja. Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je hitro razširil po vsem svetu in močno vplival na vse vidike našega življenja. Eden ključnih razlogov za njegovo hitro širjenje je visoko efektivno reprodukcijsko število R_t, o tem katerem sem pisal v prispevku, nastalem v začetku pandemije, Uvod v modeliranje in statistični vidiki COVID-19, poleg efektivnega pa poznamo tudi osnovno reprodukcijsko število R_0. Vrednost R_t predstavlja povprečno število ljudi, ki jih posameznik okuži v obdobju okužbe, pri čemer t predstavlja čas. Ko je R_t manjši od 1, se pojavnost novih primerov zmanjša, ko pa je R_t večji od 1, narašča, dokler epidemija ne doseže vrhunca; po tem se pojavnost novih primerov začne zmanjševati zaradi (vsaj začasne) čredne imunosti. Sliko gibanja števila primerov in umrlih v času pandemije v Sloveniji vidimo na spodnji sliki iz članka Manevskega in sodelavcev (2020), ki je eno od znanih slovenskih modeliranj COVID-19.

Predavanje Mihaela Permana o verjetnosti in statistiki

V četrtek, 26. novembra 2020 smo na 7. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije gostili prof. dr. Mihaela Permana, izrednega profesorja za verjetnost in statistiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, na FAMNIT Univerze na Primorskem ter predavatelja predmetov s področja matematične statistike na magistrskem in doktorskem študiju Statistike na Univerzi v Ljubljani, ki je govoril o razmerju med verjetnostjo in statistiko in matematičnih vidikih v statistiki. Posnetek posveta si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije, s profesorjem Permanom sem se pogovarjal sokoordinator Mlade sekcije, doc. dr. Andrej Srakar.

Pogovor z Vasjo Vehovarjem

Obujamo rubriko Pogovori, v okviru katere smo v letih 2014 in 2015 več alumnov in profesorjev na študijskem programa statistike prosili, da odgovorijo na naš nabor vprašanj.

Vasja Vehovar je redni profesor statistike na Fakulteti za družbene vede in nekdanji ustanovni predstojnik tamkajšnjega Centra za družboslovno informatiko. Po magisteriju iz ekonomije na Univerzi v Ljubljani je na Univerzi v Essexu diplomiral (1992) in magistriral (1992) s področja podatkovne analize ter na Inštitutu za družboslovno raziskovanje Univerze v Michiganu opravil specializacijo s področja vzorčenja (1992), kasneje pa je tam gostoval tudi kot Fulbrightov štipendist (1998). Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktoriral (1995) na temo nadomestnih enot v anketnem raziskovanju.

Anketa o simptomih COVID-19, 3. del: Primerjava s sosednjimi državami

Pred dobrim mesecem sva objavila analizo agregiranih podatkov ankete o simptomih COVID-19 za obdobje od maja do torka, 10. novembra, le dan pred martinovim. Čeprav se je od takrat rast precej upočasnila, do upada ni prišlo in že nekaj tednov stagniramo pri podobnem številu okuženih in hospitaliziranih. Kako se je od začetka novembra do danes spremenilo vedenje ljudi? In kakšna je bila v obdobju od junija do danes situacija v sosednjih državah?

Anketa o simptomih COVID-19, 2. del: Analiza agregiranih podatkov za Slovenijo

V prvem delu prispevka sta bila opisana način vzorčenja in vprašalnik Ankete o simptomih COVID-19, ki jo Univerza v Marylandu izvaja v sodelovanju s Facebookom. Prek aplikacijskega vmesnika za statistični program R sva pridobila podatke za Slovenijo in analizirala indikatorje, ki so uteženi in neglajeni.

Anketa o simptomih COVID-19, 1. del: Opis vzorčenja in vprašalnika

Če uporabljate družabno omrežje Facebook, se vam verjetno je v zadnjih mesecih na vrhu novic enkrat ali večkrat pojavilo vabilo k sodelovanju v Anketi o COVIDU-19 za namene raziskave o javnem zdravju. Raziskavo izvaja Univerza v Marylandu, vodi pa jo prof. Frauke Kreuter, ena izmed vodilnih raziskovalk na področju anketne metodologije in izvoljena članica Ameriškega statističnega društva. Pri raziskavi sodelujejo tudi strokovnjaki s področja epidemiologije in zdravstvene politike, ki podatke uporabljajo za za modeliranje različnih scenarijev, kar je osnova za odločanje o ukrepih.

Nov pristop kombinatorne regresije

Vir: Towards Data Science

V prispevku predstavljam lasten pristop k regresijskemu modeliranju, poskusno predstavljen na lanskoletni konferenci AIMAC v Benetkah in pred predstavitvijo na veliki mednarodni konferenci računske in metodološke statistike CMStatistics, ki bo potekala preko spleta v decembru. Mislim, da predstavlja nekaj, kar danes zelo redko srečamo: povsem nov pristop in ne nadgradnjo obstoječega, nekaj torej, kar odpira velikanske možnosti bodočega raziskovanja, ki jih kratko predstavim spodaj.

Spletni seminar prof. dr. Michaela Bošnjaka o reproducibilnosti

Prejšnji torek, 20. oktobra 2020, na Svetovni dan statistike, je Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije z društvom Mlada akademija organizirala spletni seminar o reproducibilnosti. Naš gost je bil prof. dr. Michael Bošnjak, direktor ZPID – Leibnizovega inštituta za informacije o psihologiji in redni profesor na Univerzi v Trierju. To je bil drugi v nizu dogodkov Odprta znanost 2020 organiziranih v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanosti in šport organizirala v okviru Meseca znanosti, posnetek pa je na voljo za ogled na YouTube kanalu Mlade akademije.

Otvoritev mednarodnega projekta YoungStatS ob Svetovnem dnevu statistike

Slika: Mednarodno uredništvo projekta

Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije je že od svojega nastanka zelo aktivna v mednarodni pobudi Young Statisticians Europe (YSE), kjer smo sodelovali na drugem srečanju te pobude novembra 2019 v romunskem glavnem mestu Bukarešta. Že na tem srečanju sem sokoordinator sekcije predstavil tudi predlog večjega mednarodnega bloga po vzoru znanega spletnega medija s področja ekonomije VoxEU ter dveh podobnih projektov, kjer sem doslej že uspešno deloval.