Nadaljujemo z rubriko Pogovori, v okviru katere intervjuvamo alumne in profesorje statistike. Pred leti smo v tej rubriki intervjuvali tudi eno izmed magistric starega magistrskega programa statistike, to pa je naš prvi intervju z magistro (novega) študijskega programa Uporabna statistika.
Nika Berlic je na tem programu magistrirala leta 2019 in je bila ena izmed gostij na okrogli mizi o kariernih poteh statistikov, ki smo jo marca letos organizirali ob deseti obletnici bloga. V času nastanka tega intervjuja je zaposlena kot ekspert za analitiko in poročanje v podjetju A1 Slovenija, pred tem pa je delala na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in na Novi ljubljanski banki.
1. Študirali ste komunikologijo. Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?
Utrip raziskave so kratki vprašalniki oziroma hitre raziskave nekaj pomembnejših dejavnikov kot sta nadgradnja merjenja zavzetosti in motivacije zaposlenih, ki se izvaja v določenih časovnih intervalih z namenom pridobitve hitre povratne informacije od ciljne skupine (npr. od zaposlenih). Dodano vrednost so prepoznali tudi ponudniki informacijskih rešitev v podporo kadrovski funkciji, kot je na primer Qualtrics.
V petek, 17. marca 2023, smo praznovali deseto obletnico bloga Udomačena statistika. Ob tej priložnosti smo v Mladi sekciji Statističnega društva Slovenije organizirali svoje deveto srečanje, v okviru katerega je potekala okrogla miza, na kateri smo gostili dve doktorici statistike (Marijo Paladin in Ano Rotter) in dva magistra uporabne statistike (Niko Berlic in Gregorja Vavdija).
Slika: Nika Berlic, Marija Paladin, Andrej Srakar, Ana Slavec, Ana Rotter in Gregor Vavdi (foto: Roman Luštrik)
Zavzetost zaposlenih je na področju razvoja kadrov vedno bolj prepoznana kot eden najpomembnejših dejavnikov za spremljanje ključnih zaposlenih in načrtovanje njihovega nadaljnjega napredka, ki za organizacijo na eni strani pomeni izhodišče za konkretno delo na razvojno kadrovskem področju, na drugi strani pa informacijo o morebitnih šibkih točkah, ki jih je za izboljšanje svoje konkurenčne pozicije treba krepiti. Delovno zavzeti in motivirani posamezniki so nosilci razvoja in produktivnosti ter iskanja optimalnejših rešitev v konstantno spreminjajočem se poslovnem in družbenem okolju.
V času pandemije COVID-19 so v statistiki veliko pozornosti dobile metode vzročnega sklepanja, posebej v povezavi s strojnim učenjem, Bayesovo statistiko in ekonometrijo. Na več konferencah sem predstavil svojo nadgraditev splošno uporabljenega Bayesovega priorja za vzročno sklepanje, priorja BART (Bayesian additive regression trees oziroma Bayesova aditivna regresijska drevesa), ki uporablja splošni BART pristop, kjer je za slučajne napake uporabljen prior mešanic Pitman-Yor.
V lanskem prispevku na blogu sem pisala o reviji Nightingale, ki je lani prvič izšla v tiskani obliki, sicer pa jo v digitalni obliki že več let izdaja Društvo za vizualizacijo podatkov. Kot sem omenila, je nekaj prispevkov bilo namenjenih tehnikam ročne izdelave grafičnih prikazov, ki so se uporabljale, ko še ni bilo računalnikov oziroma niso bili dovolj zmogljivi. Eden je vseboval tudi izziv za bralce, da poskusijo izdelati vizualizacijo podatkov brez risanja in pisanja, samo z uporabo predmetov, saj je znano, da uvedba omejitev pogosto deluje spodbudno na ustvarjalnost.
V letu 2022 sem se udeležil številnih vodilnih konferenc s področij verjetnosti, matematične statistike in ekonometrije. Med drugim sem se v decembru udeležil že 16. konference CFENetwork 2022 in 15. konference CMStatistics 2022, ki ju organizirata zelo aktivni pobudi v okviru združenja ERCIM, združenje za računsko in finančno ekonometrijo (CFENetwork) in združenje za računsko in metodološko statistiko (CMStatistics), katerih član sem že dlje časa. Sodeloval sem s predstavitvijo s področja visokodimenzionalnih ekonometričnih Bayesovih pristopov ter organizacijo lastne vabljene sekcije o naključnih matrikah v statistiki in ekonometriji, ki sem jo pripravil v okviru sekcije, kjer delujem v združenju Royal Statistical Society. Konferenci potekata hkrati, tokrat že drugo leto zapored v Londonu na univerzi King’s College, v prihodnjem letu pa bosta v Berlinu, zopet v predbožičnem obdobju.
Med 30. septembrom in 2. oktobrom letos je v Bohinju potekalo že 26. Srečanje mladih statistikov (YSM) petih držav, Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Sam sem se srečanja udeležil kot somentor ene izmed govork, pa tudi sicer so me predstavitve zelo zanimale.
Ob letošnjem svetovnem kongresu matematikov (ICM), ki sem se ga kot poslušalec in predavatelj na enem od spremnih (tako-imenovanih satelitskih) dogodkov udeležil tudi sam, so bile podeljene Fieldsove medalje za matematiko. Prejeli so jih Maryna Viazovska za dokaz, da mreža E8 omogoča razporeditev sfer z največjo gostoto v 8 dimenzijah in nadaljnje prispevke k s tem povezanimi ekstremalnimi in interpolacijskimi problemi v Fourierovi analizi, James Maynard za prispevek k analitični teoriji števil, ki so vodili k bistvenemu napredku v razumevanju strukture praštevil in prispevek k diofantski aproksimaciji, June Huh za povezavo med Hodgevo teorijo in kombinatoriko, dokaz treh pomembnih domnev (Dowling-Wilson, Heron-Rota-Welsh in krepka Masonova domneva) in razvoj teorije Lorentzovih polinomov, ter Hugo Duminil-Copin za rešitev dlje časa odprtih problemov v verjetnostni teoriji faznih prehodov v statistični fiziki, posebej v dimenzijah tri in štiri (o tem več tukaj).
Fieldsove medalje so nagrade najboljšim matematikom, starim manj kot 40 let. Na področju matematike veljajo za ekvivalent Nobelovim nagradam na drugih področjih, čeprav obstaja tudi Abelova nagrada, kjer ni starostnih omejitev in je podeljena vsako leto. Fieldsova medalja Hugu Duminil-Copinu nadaljuje tradicijo podeljevanja te nagrade raziskovalcem s področja verjetnosti. Na preteklih kongresih ICM so bile tako podeljene nagrade Alessiu Figalliju (v letu 2018), Martinu Hairerju (2014, slednji je bil eden treh koordinatorjev izvedbe letošnjega kongresa), Stanislavu Smirnovu (2010) ter Wendelinu Wernerju in Alexandru Okounkovu (2006).
Pred nekaj tedni sem prebrala intervju z enim izmed urednikov revije Nightingale, ki jo izdaja Društvo za vizualizacijo podatkov (Data Visualization Society) in je letos prvič izšla tudi v tiskani obliki. Poimenovana je po Florence Nightingale, inovatorki na področju grafične predstavitve podatkov, katere delo in lik zelo cenim, zato sem se odločila naročiti izvod. K nakupu me je seveda pritegnila tudi prikupna naslovnica. Da ne omenjam, da nightingale v angleščini pomeni slavec (kar je tudi moj priimek).
Udomačena statistika 