Letošnje leto je v znamenju pandemije bolezni COVID-19 in vseh spremljajočih sprememb. V znanstvenem svetu se je dejansko zgodilo več pomembnejših pretresov, nekateri bodo verjetno imeli trajnejše posledice. Predvsem sta se zgodila dva: glede raziskovanja COVID-19 smo videli pravcato eksplozijo raziskovanj, ki je marsikdaj spominjala na ekonomsko stanje “laissez faire”, ki označuje najbolj temeljno obliko prostega trga. Še bolj pomembno in verjetno s še trajnejšimi posledicami pa smo videli precejšen prenos večine znanstvenih aktivnosti (seminarjev, konferenc, pogovorov) na splet.
Diego de Castro, v Piranu rojeni italijanski statistik
Preden sem na letošnji kulturni praznik obiskala Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, še nikoli nisem slišala za Diega de Castra, priznanega italijanskega statistika, diplomata in publicista. Leta 1907 se je rodil v Piranu v plemiški družini, ki je živela v palači Gabrielli, kjer je danes muzej. Na informativni tabli v okroglem salonu palače imenovanem la Rotonda (na sliki spodaj) je podan le kratek de Castrov življenjepis, ki ni potešil moje radovednosti, zato sem več informacij o njem in njegovem delu na področju statistike poiskala na spletu.
Nadaljujte z branjemKonferenca o raziskovalnih podatkih in Evropskem oblaku odprte znanosti
V četrtek, 18. junija 2020, je potekala e-konferenca Raziskovalni podatki in Evropski oblak odprte znanosti, ki jo je organiziralo slovensko vozlišče Združenja za raziskovalne podatke (Research Data Alliance, RDA). Gre za mednarodno združenje, ki si prizadeva za odpravo ovir za deljenje raziskovalnih podatkov, slovensko vozlišče, ki ga koordinira Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), pa je stična točka med združenjem in slovenskimi deležniki.
O algebrajski statistiki, Gröbnerjevih bazah in metodi momentov
Vir: Lastna priredba na temelju https://www.slideserve.com/tanek/methods-for-solving-systems-of-polynomial-equations
Algebrajska statistika je relativno novo področje matematične statistike, ki se je razmahnilo v zadnjih dveh desetletjih. Po svoji naravi povezuje pojme in pristope iz algebrajske geometrije, komutativne algebre in kombinatorike. Njeni pristopi so se velikokrat razvili pri reševanju problemov matematične utemeljenosti računalniško podprtih algoritmov, nastajajočih v sodobni statistiki (Zimmermann, 2015). Za prelomno delo področja velja prispevek Diaconisa in Sturmfelsa, verjetno gonilne osebnosti področja, iz leta 1998, ki je v torične statistične modele vpeljalo pojem markovskih baz in se s tem navezalo na področje komutativne algebre. Torični statistični modeli so utemeljeni na reprezentaciji statističnih modelov s toričnimi ideali, enim temeljnih pojmov algebrajske geometrije, ki označuje matematične prostore, ki jih v grobem generirajo razlike med monomi. Danes so torični modeli postali zanimivi do te mere, da nekateri govorijo, da je v matematičnem smislu “ves svet toričen”.
Zakaj ekonometrija je in ni statistika
Vir: Shutterstock
Ekonometrija je posebno področje, ki je danes temeljno in osnovno za celotno ekonomsko področje, prispevki, ki ne vsebujejo ekonometričnih obravnav pa precej težje pridejo do objav v ekonomski literaturi. Vendar, kakšno je razmerje ekonometrije do statistike? Ali obstaja razlika med ekonomsko statistiko in ekonometrijo in kakšna? Ali lahko pojmujemo ekonometrijo kot del statistike? Ali je, kot menijo nekateri na ekonomskem področju, statistika lažja in celo manjvredna od ekonometrije?
Zakaj nas mora skrbeti ogrožena neodvisnost SURS
V varni sobi Statističnega urada RS visi plakat, na katerem je naštetih 16 načel kodeksa ravnanja evropske statistike, med katerimi je na prvem mestu strokovna neodvisnost statističnih organov od drugih političnih, nadzornih ali upravnih oddelkov ali organov, pa tudi od zasebnega sektorja. Brez strokovne neodvisnosti ni možno zagotavljati verodostojnosti statistik.
Ta neodvisnost je bila ogrožena maja letos, ko je bil brez razloga in nekrivdno razrešen Bojan Nastav, ki je bil na mesto generalnega direktorja SURS imenovan avgusta lani, potem ko je bil izbran kot najprimernejši kandidat na javnem razpisu. O tem, ali je bila razrešitev zakonita, stroka ni enotna. Dejstvo pa je, da to, da lahko Zakon o javnih uslužbencih povozi Zakon o državni statistiki (ZDSta), pomeni grožnjo strokovni neodvisnosti državnega statističnega sistema in s tem neusklajenost s prvim načelom zgoraj omenjenega kodeksa. Nadaljujte z branjem
Posvet o vizualizaciji zdravstvenih podatkov
Pregovor, da slika velja več kot 1000 besed se je ponovno izkazal za resničnega na 5. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije na temo vizualizacije zdravstvenih podatkov, ki je potekalo v sredo, 3. 6. 2020, preko aplikacije Zoom v gostovanju Fakultete za management Univerze na Primorskem in s prenosom v živo. V virtualnih gosteh so bili štirje gostje, ki se intenzivno ukvarjajo s prikazom podatkov, dogodek pa sva moderirala skupaj z dr. Andrejem Srakarjem.
Nadaljujte z branjem
Posvet o modeliranju in statističnih vidikih COVID-19
V torek, 21. aprila, smo v okviru 4. srečanja Mlade sekcije SdS prek spleta organizirali posvet na temo Modeliranje in statistični vidiki COVID-19 v Sloveniji, na katerem smo soočili pet strokovnjakov, moderirala pa sva ga dr. Andrej Srakar in jaz. Dogodek je gostil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI), pri organizaciji in promociji dogodka pa je sodelovala tudi skupina COVID-19 Sledilnik.
Poskrbljeno je bilo tudi za prenos v živo in na spletu si lahko takoj po dogodku ogledali posnetek večjega pogovora do 21. ure (01:50:05). Celoten posnetek (02:35:55), ki vključuje tudi končno razpravo, pa si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije.
Predavanje Jožeta Sambta o anketi o porabi časa
Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije je konec meseca marca pripravila svoje tretje srečanje. Po uvodnem srečanju, kjer smo skupaj s prof. dr. Katarino Košmelj govorili o statističnih eksperimentih in znamenitem Fisherjevem poskušanju čaja, ter drugem, kjer smo prisluhnili dr. Bojanu Nastavu, direktorju Statističnega urada RS (SURS) o uradni statistiki, je na tretjem predavanju spregovoril prof. dr. Jože Sambt iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani o anketah o porabi časa in medgeneracijskih transferjih neplačanega dela.
Poletna šola CODATA-RDA za skrbnike podatkov
Skrbnik podatkov (angl. data steward) je oseba, ki v organizaciji skrbi za urejanje, hranjenje in varnost podatkov. Gre za poklic, ki se v raziskovalnem okolju šele vzpostavlja, vendar si polno zaposlene skrbnike podatkov za zdaj privoščijo le redke ustanove. Ena takih je na primer Tehniška Univerza v Delftu, kjer ima vsaka fakulteta svojega skrbnika podatkov, ki raziskovalcem pomaga pri razvoju in izvajanju načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki. Pri manjših ustanovah, kot je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, kjer sem zaposlena kot svetovalka za statistiko, pa se naloge skrbnika podatkov porazdelijo med več zaposlenih. Med mojimi delovnimi nalogami je tako poleg podpore raziskovalcem pri zbiranju in analizi podatkov tudi pomoč pri podatkovnem skrbništvu.
