Drugo srečanje MsSdS: Uradna statistika – od kod in kam?

Po prvem tematskem srečanju, na katerem nam je predavala dr. Katarina Košmelj, Mlada sekcija statističnega društva vabi na drugo srečanje, ki bo v sredo, 22. 1. 2020, ob 19. uri na Fakulteti za družbene vede (Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana) v predavalnici 10 v pritličju. Tokrat se bomo podali v vode uradne statistike, ki jo bo na zanimiv način predstavil dr. Bojan Nastav, direktor Statističnega urada RS.

Verjetno smo že vsi slišali ali brali o BDP, gospodarski rasti, stopnji brezposelnosti, rodnosti in drugih kazalnikih stanja v državi. Tudi za temi podatki stoji statistika, to vejo statistike imenujemo uradna statistika.

Dr. Bojan Nastav, direktor SURSa, nekdanji uslužbenec OZN, še prej docent in prodekan na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in predvsem statistik, nam bo pojasnil, katere podatke potrebujemo za izračun teh kazalnikov, kako te podatke pridobimo in pomen uradne statistike za državo in posameznika. Predstavil bo tudi dostop do podatkov preko SURSa, njegovo vlogo v uradni statistiki in njeno smiselno uporabo pri študiju, v raziskovalnem delu in publicistiki.

Čeprav bo tema uradna, bo srečanje potekalo neformalno, zato bo po predstavitvi, ki bo trajala okrog 45 minut, možnost za pogovor in druženje. Lepo vabljeni!

Dogodek je brezplačen, prosimo pa, da se nanj prijavite preko obrazca Eventbrite.

O Steinovi metodi in pristopu Malliavin-Stein, 2. del

Slika (od leve proti desni): Charles M. Stein, Paul Malliavin, Giovanni Peccati, Ivan Nourdin

Po razložitvi osnov in matematičnega bistva Steinove metode v prvem delu, bo v drugem delu govora o inovaciji v raziskovanju Steinove metode, nastali v drugi polovici prejšnjega desetletja na temelju takoimenovanega izreka četrtih momentov, ki sta ga v članku leta 2005 dokazala David Nualart in Giovanni Peccati. Izrek pravi, da je pod določenimi, velikokrat izpolnjenimi pogoji za dokaz centralnega limitnega izreka dovolj opazovati konvergenco četrtih momentov porazdelitve.

O Steinovi metodi in pristopu Malliavin-Stein, 1. del

Vir: Amazon

Tole je prvi od dveh novih zapisov na blogu, ki bosta obravnavala eno sodobnejših, pa tudi težjih tem v matematični statistiki: pristop Malliavin-Steina. Slednji je bil odkrit v drugi polovici preteklega desetletja (v letih med 2005 in 2009) in ima pomembne posledice in uporabo v teoriji verjetnosti in statistike.

V prvem zapisu bom razložil osnove Steinove metode, kot nečesa, kar bi vsak matematično usmerjeni statistik verjetno moral poznati. Gre za eno pomembnih orodij asimptotske statistike, o kateri smo malce že spregovorili v zapisu o osnovnih pravilih opazovanja obnašanja cenilk v statistiki.

Predavanje Katarine Košmelj o načrtovanju eksperimentov

V torek, 19. novembra, je potekalo Prvo srečanje Mlade sekcije Statstičnega društva Slovenije, na katerem je gostja red. prof. dr. Katarina Komšelj imela kratko predavanje o načrtovanju eksperimentov. Začela je s prikazom videoposnetka poskusa, ki pokaže odpor opic zaradi neenakega plačila, vendar v nadaljnjih ponovitvah poskusa drugi raziskovalci niso uspeli priti do enakih ugotovitev. Nadaljevala pa z opisom osnov opazovalnih študij in načrtovanja eksperimentov in s tem povezanih statističnih analiz. Nato je predstavila nekaj zanimivih primerov eksperimentov iz zgodovine.

Eksperimente so izvajali že Inki v 15. in 16. stoletju, kot kažejo ruševine naselja Machu Picchu v Peruju, kjer so primerjali kmetijske pridelke na različnih nadmorskih višinah. V 18. stoletju je švedski Kralj Gustav III na dveh zapornikih, ki sta bila enojajčna dvojčka, izvedel eksperiment o učinku kave in čaja na zdravje. Prav tako v 18. stoletju, a na nekoliko večjem vzorcu, je eksperiment izvedel vojaški zdravnik James Lindt, z namenom odkritja najboljšega zdravljenja za skorbut. Študentom statistike pa je najbolj znano delo Sira Ronald Aylmer Fisherja, utemeljitelja sodobne statistične znanosti, ki je leta 1935 izdal knjigo The Design of Experiments, v kateri predstavi teoretično ozadje načrtovanja in analize eksperimentov. Ta del je zaključila še z opisom Milgramovega eksperimenta o poslušnosti avtoriteti.

V zadnjem delu predavanja je predstavila primer analize eksperimenta na podatkih študije o rasti 27 deklic in dečkov, ki so jim vsaki dve leti merili razdaljo med hipofizo in špranjo za zgornjo čeljustnico. Namen študije je bil oceniti učinek starosti in spola na razdaljo, opisana pa je bila v knjigi o linearnih mešanih modelih (Pinheiro in Bates 2000). Predstavila je potek analize podatkov v statističnem programskem okolju R.

Po predavanju smo ponovili znani Fisherjev eksperiment s poskušanjem čaja, ki je opisan v knjigi The Lady Tasting Tea, o kateri smo na blogu že pisali. V štiri skodelice smo najprej nalili čaj in nato mleko, v štiri pa najprej mleko in nato čaj. Oba pokuševalca med čaji nista začutila nobenih razlik, zato nismo mogli zavrniti ničelne hipoteze.

Sledil je še sestanek Mlade sekcije, na katerem smo razpravljali o komunikacijskih kanalih društva, organizaciji prihodnjih dogodkov, mednarodnih povezavah in o izobraževalnih aktivnostih. Naslednje srečanje načrtujemo v januarju.

 

Prvo srečanje Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije

Po tem, ko smo v začetku leta prenovili uredniški model bloga in ustvarili Facebook skupino Udomačeni statistiki, sva z Andrejem Srakarjem pripravila Predlog za ustanovitev sekcije mladih statistikov v okviru Statističnega društva Slovenije (PDF). V njem sva kot osnovne naloge sekcije poleg obstoječe spletne prisotnosti (na blogu, Facebooku in Twitterju) navedla navezavo stikov in sodelovanje s podobnimi mladimi sekcijami v tujini, spodbujanje izmenjav s tujimi univerzami in oddelki za statistiko, sodelovanje v projektu Evropske statistične igre in podporo priznanju za mlade statistike. Predlog sva poslala predsedniku društva, ki naju je povabil, da predlog predstaviva na seji izvršnega odbora društva, nato pa še na skupščini, ki je potekala v četrtek, 28. 3. 2019, kjer je bil predlog tudi sprejet.

V naslednjih mesecih sva se dobila z več drugimi mladimi statistiki in jih povabila k sodelovanju v prihodnjem delu Mlade sekcije društva. Skozi razprave z njimi sva oblikovala načrt prihodnjega dela sekcije – naše aktivnosti lahko razdelimo na štiri sklope:

1. Prirejanje dogodkov: serija statističnih seminarjev, ki bodo potekali redno, dvomesečno v eno ali dvournih srečanjih; redna mesečna srečanja sekcije; in organizacija raznolikega programa dogodkov v sklopu letne konference Applied Statistics.
2. Blog in (spletni) mediji: redno objavljanje na blogu Udomačena statistika in moderiranje Facebook skupine Udomačeni statistiki; ter aktivnosti v drugih medijih.
3. Mednarodno povezovanje s sorodnimi sekcijami: aktivno sodelovanje v pobudi Young Statisticians Europe (YSE), trajnejše sodelovanje s sorodnimi sekcijami v tujini; ter projekt mednarodnega bloga.
4. Vključevanje v izobraževanje na področju statistike: sodelovanje pri projektih, kot so Evropske statistične igre; aktivnosti za študente magistrskega in doktorskega študija statistike in drugih programov.

Če vas zanima sodelovanje v sekciji, nam lahko pišete prek kontaktnega obrazca. 

V okviru prvega sklopa bomo prvi spoznavni dogodek organizirali v torek, 19. 11. 2019, ob 19. uri v Poligonu (Tobačna ulica 5, Ljubljana). Srečanje bomo pričeli s predavanjem red. prof. dr. Katarine Košmelj (Biotehniška fakulteta UL) o načrtovanju eksperimentov, v okviru katerega bomo reproducirali znani Fisherjev eksperiment z okušanjem čaja opisan v knjigi The Lady Tasting Tea. Sledilo bo prvo zasedanje sekcije. Lepo vabljeni!

Dogodek je brezplačen, prosimo pa da se nanj prijavite preko obrazca Evenbrite.

O konferenci Royal Statistical Society v Belfastu 2019

Vir: RSS

Med 2. in 5. septembrom 2019 je v severno-irskem Belfastu potekala letna konferenca krovnega britanskega statističnega združenja Royal Statistical Society (RSS). Konference sem se udeležil drugič, z dvema prispevkoma (enim v osrednjem, metodološkem delu konference in eno kratko predstavitvijo).

RSS je bila ustanovljena leta 1834 kot londonsko statistično društvo in je eno statističnih združenj z najdaljšo tradicijo. Med ustanovnimi člani velja omeniti imena, kot so Richard Jones, Charles Babbage, Adolphe Quetelet, William Whewell in Thomas Malthus, kmalu se je združenju kot prva ženska pridružila tudi Florence Nightingale. Prva ženska predsednica združenja je bila Stella Cunliffe, zanimivo pa je omeniti, da je tudi trenutna predsednica ženska, Deborah Ashby (več tukaj). Med drugimi znanimi osebami, ki so vodile RSS, omenimo še Williama Beveridgea, Ronalda Fisherja, Harolda Wilsona in seveda živečo legendo področja, Sira Davida Roxbeeja Coxa, ki se konferenc še vedno pogosto udeleži (na tej ga sicer nisem opazil).

Od ABC do VZŽ: Približno Bayesovo računanje in njegove posebnosti

Vir: Youtube

Tokratni zapis bo na temo verjetno ene najaktualnejših tem v sodobni statistiki: metod »sklepanja brez verjetja« (angl. likelihood-free inference), zlasti metod približnega Bayesovega računanja (angl. Approximate Bayesian Computation, ABC).