Lan Umek (vir: osebni arhiv)
Po pogovorih s prvimi tremi alumni doktorskega študija statistike, z rubriko ne nadaljujemo kronološko, ampak smo preskočili štiri leta naprej. Dr. Lan Umek je leta 2005 diplomiral s smeri uporabne matematike, leta 2011 pa je zaključil doktorsko disertacijo s področja statistike. Svojo pot nadaljuje na Univerzi v Ljubljani, kjer trenutno poučuje statistiko na Fakulteti za upravo. Raziskovalno ga zanima odkrivanje podskupin podatkov z več odvisnimi spremenljivkami ter razvoj algoritmov s področja odkrivanja znanj iz podatkov. Vprašanja sem mu preko elektronske pošte zastavil Črt Ahlin.
Kaj ste študirali pred statistiko? Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?
Študiral sem uporabno matematiko na FMF. Idejo za nadaljnji študij sem dobil na informativnem dnevu za podiplomski študij. Ker nisem vedel, kaj bi rad počel, sem želel vpisati magisterij iz matematike in v tem času o vsem skupaj še malce razmisliti. Na informativni dan sem šel zgolj za hec. No, tam pa sem presenetljivo izvedel nekaj novega, in sicer da obstaja tudi študij statistike. O statistiki nisem vedel popolnoma nič, mi je bil pa v zadnjem letniku študija všeč predmet Verjetnost.
Če bi morali tezo svoje disertacije opisati v treh povedih, kaj bi napisali?
Bom poskušal v petih :) V disertaciji sem predlagal nekaj postopkov, kako obdelati podatke z več neodvisnimi in več odvisnimi spremenljivkami ter v njih poiskati zanimive podskupine. Ena od uporab bi lahko bila v anketnem raziskovanju, kjer bi bile neodvisne spremenljivke demografske lastnosti anketirancev (spol, starost, dohodki, izobrazba), odvisne pa njihov odnos do različnih medijev (uporaba interneta, branje časopisov, poslušanje radia). Eden od algoritmov je na primer v takih podatkih našel podskupino ljudi, ki veliko uporabljajo internet in malo poslušajo radio, potem pa je ugotovil, da gre za mlajše ali pa bolj izobražene ljudi. :-) Tak rezultat je bil seveda zelo pričakovan, je pa uporaba algoritmov iz disertacije na drugih domenah odkrila manj očitne, a vseeno zanimive zakonitosti.
V vaši bibliografiji smo zasledili, da ste metodo, ki ste jo razvili v disertaciji uporabili tudi na področju medicine. Kaj ste ugotovili?
Razlago sem vedno raje prepustil področnim strokovnjakom, v tem primeru zdravnikom. Spomnim se zdravnice, ki ji je bila všeč vsaka odkrita podskupina, spet druga pa je bila do rezultatov bolj kritična. :-)
S čim se trenutno ukvarjate?
Trenutno analiziramo, ali obstaja povezanost med količino dela, ki ga imajo študentje v spletnih učilnicah in njihovim zadovoljstvom s študijem ter končno uspešnostjo (ocene, število pristopov na izpit). Za vzorec smo izbrali študente Fakultete za upravo.
Kako lahko statistika pomaga pri boljši organizaciji javne uprave?
Če govorimo o izboljšanju, moramo najprej izmeriti, kakšno je trenutno stanje, potem pa lahko predlagamo strategije, kako ga izboljšati. Na koncu lahko izmerimo, kako uspešni smo bili. Kot pravijo: če ne znaš izmeriti, ne moreš izboljšati. Statistika lahko v organizaciji javne uprave pomaga tako pri merjenju, izboru strategij in končni oceni, če se je stanje res popravilo.
S kakšnimi podatki bi želeli delati, pa niso na voljo/nimate sredstev? Kaj pogrešate v statistiki?
Želel bi si, da bi bile določene javno dostopne baze podatkov (Eurostat) bolj po mojem okusu – da bi s samo nekaj kliki ali ukazi dobil “klasično veliko podatkovno tabelo”, s katero bi lahko nadalje delal. No, morda že obstaja, pa jaz tega ne vidim.
Kako kot statistik drugače gledate na življenje?
Hehe, v glavnem ni razlik. No ja, nikoli recimo nisem maral teka, zdaj pa grem kdaj odteč kak kilometer »za statistiko«, tj. samo zato, da se mi stolpec pretečenih kilometrov poviša. ;) Teka pa še vedno ne maram.
Katere spletne strani, bloge ali knjige s področja statistike bi priporočili kot poljudno branje?
Vsekakor http://stats.stackexchange.com/ Gre za “statistični facebook”, kjer najdete vse vrst tem: od poljudnih do zelo resnih. Predvsem hitro dobite kvalitetne odgovore na vprašanja vseh vrst (baje se sicer ne spodobi vprašati, kaj je standardni odklon, ker to najdeš na Wikipedii). Glede knjig pa ravno (počasi) berem The Lady Tasting Tea in jo po prebranih dveh poglavij priporočam kot rahlo rumeno počitniško gradivo. :-)
Udomačena statistika 