Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.

Demonstracija uporabe metod tekstovnega rudarjenja: tipi socialne opore v spletni podporni skupnosti Neplodnost

Komentiraj

Pomen socialne opore na ozdravitev in tudi smrtnost je bil že izpostavljen v številnih raziskavah (na primer Ali, Merlo, Rosvall, Lithman, and Lindström, 2006; McDade, Hawkley, and Cacioppo, 2006; Tomaka, Thompson, and Palacios, 2006). V grobem delimo socialno oporo na informacijsko in emocionalno. Prva vključuje posredovanje informacij osebi, ki potrebuje oziroma išče informacijo, emocionalna pa kot priznanje in ovrednotenje posameznikovih čustev ali nudenje utehe in spodbude (Sherbourne in Stewart, 1991). Ti dve vrsti socialne opore sta v največji meri prisotni tudi v spletnih podpornih skupnostih spoprijemanja z neplodnostjo. Ključni funkciji socialne opore sta blažilni učinek, ki ga ima na stresni odziv posameznika po prejemu informacije, ki povzroča stres. Lahko pa deluje zaviralno, to je prepreči stresni odziv še preden se ta pojavi. Pogovor z osebo, ki nudi socialno oporo, lahko namreč pomaga videti situacijo v drugi luči ali pa zaradi spodbude in empatije služi kot blažilec stresnega odziva. Poleg omenjenih tipov socialne opore, obstajata še dva, in sicer instrumentalna opora in druženje, ki pa sta v spletnih podpornih skupnostih prisotna v manjši meri.

Proučevanje tematik pogovora v slovenski podporni skupnosti Neplodnost na spletni strani med.over.net v obdobju 2002 – 2016 s pomočjo metod strojnega učenja je pokazalo, da lahko (v grobem) identificiramo deset tematik, ki jih lahko delimo v dve vrsti socialne opore, čustveno (17 % sporočil) in informacijsko (83 % sporočil). Za identifikacijo tematik pogovora na forumu sem uporabila t.i. modeliranje vsebine (ang. topic modeling) in sicer z metodo latentne Dirichletove alokacije (ang. latent Dirichlet allocation). Metoda predpostavlja, da je sporočilo sestavljeno iz manjšega števila tematik in da so besede z določeno verjetnostjo povezane s posamezno tematiko. Najprej razvrsti besede v vnaprej določeno število tematik po slučaju (predvideva se Dirichletova porazdelitev tematik v sporočilu in besed v tematiki). Glede na podobnost uvrstitve besed v isto tematiko znotraj sporočila in po sporočilih (pričakuje se, da bodo iste besede pripisane isti tematiki tako znotraj sporočila kot po sporočilih), prerazporedi besedo v novo tematiko dokler se razvrstitev ne spreminja več (t.i. Gibbsovo vzorčenje). Posamezno sporočilo se uvrsti v tematiko, ki je zanj najbolj verjetna. Zanesljivost razvrstitve sem preverjala s ponovitvijo metode, pri čemer sem uporabila različne slučajne začetne razvrstitve sporočil in besed v tematike. Vsebinsko sem dobila iste tematike v vsaki od ponovitev postopka. Veljavnost metode sem preverila s pregledom vsebine 100 naključno izbranih sporočil iz vsake tematike. S pomočjo zankanja (ang. bootstrap) pa je bil določen 95 % interval zaupanja za delež pravilno razvrščenih tematik (sporočila res vključujejo predvideno vsebino). Delež pravilno uvrščenih sporočil v tematiko je bil 70 – 91 %. 

Postopek je bil ponovljen ločeno na skupini sporočil s čustveno oporo, da sem identificirala tipe čustvene opore (Sika 1). Izkazalo se je, da se uporabnice (v spletni podporni skupini sodelujejo pretežno ženske) medsebojno spodbujajo, si čestitajo ob uspešnem izhodu zdravljenja in izražajo simpatijo in empatijo ob neuspešnem poskusu.

Slika 1: Tematike čustvene opore.

Druga velika skupina pogovorov vključuje sporočila, kjer si uporabnice nudijo informacijsko oporo (Slika 2). Uporabnice razpravljajo o fazah zunajtelesne oploditve, od punkcije jajčnih celic do morebitne nosečnosti ter težavah in simptomih, povezanih s posamezno fazo (13 %). Nadaljnjih 12 % sporočil vsebuje informacije o uradnih postopkih, ki so neizogibni del zdravljenja neplodnosti. Pogovarjajo se tudi o zdravilih, njihovem delovanju in aplikaciji (10 % sporočil). Zanima jih dostopnost različnih zdravil, lahko pa pride tudi do medsebojne izmenjave zdravil. Ocenjujejo in vrednotijo položaj, v katerem so se znašle zaradi zdravljenja neplodnosti (10 % sporočil). Sprašujejo se, ali in kako naj povedo o svojem zdravljenju staršem, prijateljem in sodelavcem. Razpravljajo tudi o pogostih bolniških odsotnostih zaradi zdravljenja in vplivu teh na njihov položaj v službi. Druga drugi pomagajo sprejeti spremembe, ki jih opažajo. V nadaljnjih 10 % sporočil si uporabnice izmenjujejo informacije o zdravstvenih težavah, ki so ali bi lahko bile vzrok neplodnosti, ter o preiskavah, ki so jih bile primorane narediti. Informacije o zdravstvenem sistemu in zakonih, ki uravnavajo področje zdravljenja neplodnosti, so tema pogovora nadaljnjih 10 % sporočil. V 8 % sporočil podrobneje razpravljajo o menstrualnem ciklusu. Od preostalih 14 % sporočil jih polovica vsebuje informacije o posameznih fazah zdravljenja neplodnosti z biomedicinsko pomočjo (punkcija, transfer zarodka in spremljajoča bolečina), polovica pa o prehrani, prehranskih dopolnilih in ostalih pomožnih načinih zdravljenja neplodnosti.

Slika 2: Tematike informacijske opore.

Visok delež sporočil z informacijsko oporo je lahko pokazatelj večje potrebe parov, ki vstopajo v postopek umetne oploditve, po tovrstni opori skozi celoten postopek zdravljenja. Pari sicer ob začetku zdravljenja prejmejo informacije o postopku zdravljenja od zdravstvenega tima za zdravljenje neplodnosti, a tovrstna, informacijska opora ni na voljo skozi celotno zdravljenje. Ravno tako ni na voljo opore v obliki formalnih skupnosti, ki bi jih za neplodne pare organiziralo zdravstvo. Čustvena opora v obliki psihološkega svetovanja je rutinsko nudena le parom, ki vstopajo v postopek oploditve z darovano jajčno celico ali semenom, ostali pa lahko zaprosijo za psihološko svetovanje v okviru Ginekološke klinike, a je, tako kot v mnogih drugih primerih pri nas, oddelek za nudenje psihološke pomoči kadrovsko podhranjen. Tako ostaja parom neformalna oblika socialne opore z včlanitvijo v spletne skupnosti in Facebook skupine, kjer socialno oporo prejemajo od uporabnikov s sorodnimi izkušnjami. 

Avtor: Vanja Erčulj

Sem psihologinja in doktorica družboslovne statistike, zaposlena kot predavateljica na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ukvarjam se z veljavnostjo in zanesljivostjo merjenja, tekstovnim rudarjenjem, varnostjo v lokalnih skupnostih in strukturnim modeliranjem.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s