Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.

Predavanje Jožeta Sambta o anketi o porabi časa

Komentiraj

Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije je konec meseca marca pripravila svoje tretje srečanje. Po uvodnem srečanju, kjer smo skupaj s prof. dr. Katarino Košmelj govorili o statističnih eksperimentih in znamenitem Fisherjevem poskušanju čaja, ter drugem, kjer smo prisluhnili dr. Bojanu Nastavu, direktorju Statističnega urada RS (SURS) o uradni statistiki, je na tretjem predavanju spregovoril prof. dr. Jože Sambt iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani o anketah o porabi časa in medgeneracijskih transferjih neplačanega dela.

Ker je tretje srečanje potekalo v času, ko so v Sloveniji stopili v veljavo ukrepi samoizolacije, smo bili prisiljeni srečanje izvesti preko spletne platforme Zoom, kjer nam je dostop zagotovila Ekonomska fakulteta, prvotni organizator srečanja, če bi to potekalo v živo. Na predavanju se je tako zbralo okrog 15 poslušalcev.

Utrinek s konference

Vir: Mlada sekcija Statističnega društva

Tema anket o porabi časa je za statistike zanimiva tako z vsebinskega kot metodološkega vidika. V vsebinskem smislu prinaša informacije, s katerimi lahko opazujemo, kako posamezniki z različnimi značilnostmi preživljajo svoj čas skozi celoten dan in teden. V metodološkem smislu pa prinaša posebno vrsto podatkov, ena od njihovih značilnosti je navidezna korelacija deležev – vse dejavnosti enega dneva se seštejejo v 24 ur, kar pomeni, da deli dneva med seboj niso neodvisni. Zato običajne metode analize, kot sta linearna regresija in analiza glavnih komponent, vodijo v pristrane rezultate (pogosto uporabljen sklop metod za analizo anket porabe časa je analiza mešanic, angl. compositional data analysis, o kateri sem na blogu že pisal).

Tako je Sambt na temelju svojega članka z Gretchen Donehower in Miroslavom Verbičem spregovoril o neplačanem delu, ki ga opravimo (večinoma v okviru gospodinjstva), vendar bi ga lahko za nas opravil tudi kdo drug. Da razmejimo dejansko neplačano delo od drugih aktivnosti opravljenih znotraj gospodinjstva, je navadno v veljavi tako-imenovani »kriterij tretje osebe« (angl. third party criterion), ki ga prva omenja Reidova (1934). Ta kriterij pravi, da šteje med neplačano delo le tisto, ki bi ga lahko opravil tudi kdo drug, ki bi mu za to plačali. S tem iz neplačanega dela izločimo dejavnosti, kot so osebna skrb (umivanje, lastno hranjenje, spanje, itd.), pa tudi prostočasne aktivnosti, kot je gledanje TV ali udeleževanje športnih dejavnosti.

Pomen upoštevanja neplačanega dela je zelo velik, posebej na področju ekonomske statistike. Sambt se je navezal na velik sklop svojega dela, ki zadeva umeščanje medgeneracijskih transferjev v nacionalne račune, ki so veliki makroekonomski sklopi tabel, prek katerih spremljamo dogajanja v gospodarstvu (na ravni države jih vodita SURS in Urad za makroekonomske analize in razvoj RS). V nacionalne račune je nujno vključiti celoten obseg gospodarskih dejavnosti, torej vse delo, ki je opravljeno na ravni države. Zato je zelo pomembno, da upoštevamo neplačano delo, ki pa mu je nemogoče slediti iz poročil podjetij in pravnih subjektov. O njegovem obsegu lahko sklepamo na več načinov, med njimi so zelo pomembne ankete o porabi časa, iz katerih je viden obseg neplačanega dela, opravljen skozi celoten običajni teden posameznikovega življenja.

V osrednjem delu predavanja se je Sambt osredotočil na doslej edino zaključeno splošno Anketo o porabi časa, izvedeno s strani SURS v letu 2000/2001 (v letu 2015 je bila izvedena še anketa v okviru Raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi oz. SHARE, ki pa je zajemala le prebivalce, stare 50 let in več). Trenutno potekajo priprave na naslednjo tovrstno anketo.

Anketa je zajela vzorec 4,500 gospodinjstev, od katerih se je odzvalo 2,364 gospodinjstev. Podatki zajemajo 24-urne dnevnike z desetminutnimi intervali. Vsak respondent je praviloma izpolnil dnevnika za dva dneva – enega znotraj delovnega tedna in enega znotraj vikenda. Končni podatki vsebujejo 12,273 zapisov za 6,183 posameznikov. Kljub pozornosti pri vzorčenju v raziskavi v anketo niso vključeni vsi člani gospodinjstva in tako rezultate ne moremo posplošiti na raven gospodinjstva. Prav tako podatki ne vsebujejo identifikacijske številke, na osnovi katere bi bilo mogoče podatke povezati z drugimi (registrskimi) bazami podatkov v Sloveniji – npr. o socialnih transferjih, dohodkih itd. – s čimer bi lahko rešili tudi omenjeni problem posplošitve na raven gospodinjstva.

Velik del predavanja je govoril o razlikah med moškimi in ženskami v obsegu in strukturi neplačanega dela. V vseh državah ženske opravijo več neplačanega gospodinjskega dela kot moški. Iz spodnje slike (višje vrednosti ur na dan pomenijo več opravljenega dela žensk glede na moške) lepo vidimo, da je izmed različnih oblik preživljanja časa, največja razlika med ženskami in moškimi ravno v neplačanem delu, kjer še posebej izstopa kuhanje in pomivanje posode – tudi skrb za otroke je precej bolj enakomerno porazdeljena, z izjemo mlajših let med 20. in 35. letom starosti. Močnejše razlike med spoloma glede obsega neplačanega dela je opaziti tudi pri čiščenju, pranju in likanju.

Utrinek s konference

Vir: Prosojnice prof. dr. Sambta

Sambt je predstavil tudi oceno ekonomske vrednosti neplačanega dela, ter dva načina za njeno ugotavljanje, metodo strokovnjaka (angl. specialist replacement method) in metodo oportunitetnih stroškov. Pri prvi gre za vstavljanje vrednosti neplačanega dela v vrednosti plačila nekomu drugemu, ki bi opravil to storitev po tržni vrednosti, pri drugi pa za vrednost na temelju siceršnje plače tistega, ki dejansko opravlja neplačano delo.

Ocenjena skupna vrednost je zelo visoka, znaša tudi do 64 % bruto domačega proizvoda (BDP), kar pomeni, da je dejanska vrednost proizvedenih dobrin in storitev slovenskega gospodarstva močno podcenjena, vsaj za tretjino. Slovenija se glede deleža neplačanega dela v BDP nahaja na sedmem mestu med 25 državami OECD. Izračunano vrednost in njeno gibanje po starosti lahko vidimo iz spodnje slike. Sambt je spregovoril tudi o razliki med ekonomsko vrednostjo transferjev od staršev k otrokom po starosti, ko upoštevamo tudi vrednost neplačanega dela. Zlasti v otroških letih so posamezniki prejemniki velikega obsega transferjev neplačanega dela s strani staršev.

Utrinek s konference

Vir: Prosojnice prof. dr. Sambta

V zaključku predavanja se je Sambt ozrl po nekaterih možnostih nadaljnjega dela, navedel pa je tudi nekaj povezav do gradiv v povezavi s tovrstnimi anketami, in sicer Metodološka pojasnila SURSmednarodno stran Centra za raziskovanje porabe časa na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (UCL) ter dostop do podatkov ankete o porabi časa v okviru projekta SHARE.

Po srečanju je Mlada sekcija imela svoje tretje zasedanje, kjer smo določili tudi temo naslednjega srečanja, kjer je bila logična izbira statistično modeliranje sedanje pandemije COVID-19 in navezava na skupino COVID-19 Sledilnik. Tudi to srečanje je bilo v vmesnem času že izvedeno, več o tem pa v posebnem zapisu.

Avtor: Andrej Srakar

Mathematical statistician and cultural economist, based in Ljubljana, Slovenia.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s