Leta 1981 je bil na prvi feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti 25. november razglašen za mednarodni dan za odpravo nasilja nad nad ženskami in sicer v spomin na sestre Mirabal, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960.
Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Na svetovni ravni podatki, ki so jih zbrali Združeni narodi in druge mednarodne institucije med leti 2011-2014 (UN Women, Facts and Figures: Ending Violence against Women), kažejo, da 35 % žensk in deklet na globalni ravni doživi v življenju fizično ali spolno nasilje. 133 milijonov žensk je doživelo pohabljanje spolnih organov. Dve tretjini držav sta kriminilizirali nasilje v družini, le 52 % jih je kriminiliziralo tudi posilstvo od partnerja/moža. Med 4,5 milijoni oseb, ki so žrtve trgovine z ljudmi, je 98 % deklet.
Najpogostejša oblika nasilja nad ženskami je nasilje v družini, ki lahko vključuje vse oblike nasilja, od fizičnega in spolnega (obliki, ki ju omenjamo v nadaljevanju), do ekonomskega in psihičnega. Ženske, ki doživljajo partnerjevo nasilje, so ujete v začarani krog, iz katerega je težko pobegniti. Dinamiko nasilja lahko najbolj nazorno prikažemo kot ponavljajoči se val, ki pogosto kaže vzorec različnih faz: obdobje naraščanja napetosti, izbruh nasilja, obdobje opravičevanja in obdobje nežnosti, medenih dni. Več o dinamiki nasilja, oblikah nasilja in pomoči si lahko preberete v Priročniku za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilje.
Slika 1: Normalizacija nasilja v družini (shemo oblikovala Polona Černič, avtorica fotografije v ozadju pa je Vesna Lutar)
Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je lani objavila rezultate doslej največje raziskave o nasilju nad ženskami v EU. V EU so poudarjali, da ne obstaja redno zbiranje primerljivih podatkov o nasilju nad ženskami. Čeprav je več držav članic izvedlo ustrezne raziskave, so njihovi rezultati neprimerljivi ali zastareli. Agencija FRA je dobila nalogo, da podatke posodobi in jih pridobi na primerljiv način za celotno območje EU. Raziskava je bila izvedena v 23 državah, tudi v Sloveniji. Anketiranje je potekalo telefonsko, v CATI (computer assisted telephone interviewing) načinu, ki je še vedno ena izmed najpogostejših metod zbiranja podatkov. V preostalih petih državah, ki niso izpolnjevale tehničnih zahtev za izvedbo tovrstnega telefonskega anketiranja, so anketarji izpolnjevali vprašalnike na papirju. Oblikovanje vprašalnika, ki vsebuje dvanajst vsebinskih sklopov, se je pričelo v letu 2010 in se končalo v marcu 2012, po izvedenih pilotnih intervjujih za njegovo testiranje. V raziskavo je bilo vključenih 42.002 anketirank, med 18. in 74. letom starosti, v posamezni državi 1.500. Izjema je Luksemburg, kjer je bil vzorec nekoliko manjši, obsegal je 900 anketirank. Vzorčenje se je med državami razlikovalo. V Sloveniji je bil uporabljen register prebivalstva. Izbrane ženske so, pred klicem, o nameri anketiranja obestili po pošti. Več o metodologiji zbiranja podatkov si lahko preberete tukaj.
Slika 2: Vrste fizičnega nasilja, ki so ga doživele ženske, katere so bile od 15. leta starosti žrtve različnih oblik fizičnega nasilja partnerja ali tretjih oseb, EU-28 (%) (n=42.002) (Vir: Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava – rezultati na kratko, str. 21)
Glavne ugotovitve iz raziskave kažejo, da je 33 % ali 62 milijonov žensk v EU fizično in/ali spolno nasilje doživelo po 15. letu starosti. 22 % žensk je fizično in/ali spolno nasilje doživelo od partnerja, 5 % vseh žensk pa je bilo posiljenih. Pred 15. letom starosti je eno izmed oblik nasilja doživelo 35 % žensk, 12 % spolno zlorabo. 53 % žensk se občasno izogiba določenim situacijam in krajem zaradi strahu pred fizičnim ali spolnim nasiljem. Povzročitelji nasilja so v 90,8 % moški.
V Sloveniji je vsaka druga ženska (56,1 %) po 15. letu starosti doživela eno od oblik nasilja (fizično, spolno, ekonomsko, psihično). Ženske v Sloveniji najpogosteje doživljajo psihično nasilje (49,3 %), potem fizično (23,0 %), premoženjsko (14,1 %), omejevanje gibanja (13,9 %) in spolno nasilje (6,5 %). Podatki kažejo, da se nasilje lahko začne kadarkoli v življenju, od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Pri nekaterih ženskah nasilje traja celo življenje, pri četrtini pa več kot 20 let. Podatki tudi kažejo, da večina žensk, ki so žrtve nasilja, svojih izkušenj ne prijavi policiji ali drugi ustanovi za podporo žrtvam. Zato večina žensk, ki so žrtve nasilja, ne pride v stik s pravosodnim sistemom in drugimi službami, kar pomeni, da se zato potrebe in pravice številnih žensk v EU ne uresničujejo. Uradni podatki policije o nasilju v družini (kazniva dejanja po 191. členu Kazenskega zakonika) posledično niso najbolj zanesljivi in reprezentativni, saj žrtve nasilnih dejanj ne prijavljajo, zato je toliko bolj pomembno, da obstajajo raziskave, ki merijo pojavnost nasilja. Podatki o kaznivih dejanjih so sicer javno dostopni v Poročilih o delovanju policije za posamezno leto (za leto 2014).
Vesna Leskošek v Priročniku Društva SOS telefon pravi, da raziskovalni rezultati pokažejo, da je nasilja nad ženskami veliko, da je kruto in dolgo trajajoče, da je podpora ženskam šibka, da je nezaupanje v storitvene servise še vedno dokaj močno in da ima nasilje dolgoročne posledice na duševnem in fizičnem zdravju žensk. Najpomembnejše pa je spoznanje, da ženske pogosto v nasilnem odnosu vztrajajo zaradi ekonomske odvisnosti, ki je posledica tradicionalnih patriarhalnih odnosov.
Ženske, ki doživljajo nasilje, se po pomoč lahko zatečejo na policijo, centre za socialno delo in nevladne organizacije, ki delujejo na področju nasilja ter ženskam zagotavljajo številne oblike pomoči in tudi možnost namestitve v štirinajstih varnih hišah po Sloveniji.
25. november je tudi pričetek akcije 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami, ki se zaključijo 10. decembra, na Svetovni dan človekovih pravic. Podroben program dogajanja po Sloveniji najdete tukaj.
Udomačena statistika 
Pingback: Polona Černič: Raziskave kažejo, da je nasilja nad ženskami veliko | Meta Dekleta