Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.


Komentiraj

Koronavirus pod lupo medijskega poročanja

V času, ko je življenje kot ga poznamo zastalo, nam poročanje medijev še toliko bolj predstavlja okno v svet. Da lahko skozenj jasno vidimo, se moramo zavedati narave prejetih informacij ter pomanjkljivosti nekritičnega sprejemanja le-teh.

Poročanje o koronavirusni bolezni COVID-19 je na nacionalnem spletnem portalu rtvslo.si dobilo nov zamah ob razglasitvi epidemije in v obdobju po njej (Slika 1). Analiza besedila pokaže, da so bili v proučevanem obdobju (11. 2. – 26. 3) v katerem je bilo objavljenih 157 člankov o koronavirusni bolezni, prevladujoči negativno naravnani članki. Zanimivo pa je, da merilnik čustvene naravnanosti (tudi sentimenta), ki temelji na leksikonu Hu in Liu ter izračunu razlike med številom pozitivnih in številom negativnih besed v na določen dan objavljenih prispevkih, skozi čas zlagoma narašča od negativnega proti nevtralnemu. Najbolj negativen članek v proučevanem obdobju se ni nanašal na razmere v Sloveniji, ampak na Kitajskem (14. 2.), ko so bili v Evropi le posamezni primeri okužb in je še obstajal dvom o širitvi bolezni COVID-19 k nam. Analiza sentimenta kaže, da nacionalni mediji ob zaostrovanju razmer pri nas, ubirajo nevtralnejši ton, ki ima na bralce pomirjujoč učinek. Poročanje je bilo mnogo bolj senzacionalistično (če se lahko tako izrazimo) pred izbruhom bolezni pri naših sosedih in pri nas. Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Zakaj okuženih z virusom COVID-19 ni možno preprosto prešteti?

thermometer-white-black-brassiere-still-life-photography-black-and-white-1605548-pxhere.com

V zadnjih tednih se poleg novega koronavirusa (SARS-CoV-2) širijo tudi poskusi navdušencev nad podatki, da bi analizirali in modelirali ta pojav. Tudi na tem blogu smo pred dvema tednoma objavili zapis Andreja Virščka, ki je analiziral gibanja števila okužb v Sloveniji, vendar po spremembi protokola testiranja ni nadaljeval s posodabljanjem podatkov. Nadaljujte z branjem


Komentiraj

O konferenci Royal Statistical Society v Belfastu 2019

Naslovna slika

Vir: RSS

Med 2. in 5. septembrom 2019 je v severno-irskem Belfastu potekala letna konferenca krovnega britanskega statističnega združenja Royal Statistical Society (RSS). Konference sem se udeležil drugič, z dvema prispevkoma (enim v osrednjem, metodološkem delu konference in eno kratko predstavitvijo).

RSS je bila ustanovljena leta 1834 kot londonsko statistično društvo in je eno statističnih združenj z najdaljšo tradicijo. Med ustanovnimi člani velja omeniti imena, kot so Richard Jones, Charles Babbage, Adolphe Quetelet, William Whewell in Thomas Malthus, kmalu se je združenju kot prva ženska pridružila tudi Florence Nightingale. Prva ženska predsednica združenja je bila Stella Cunliffe, zanimivo pa je omeniti, da je tudi trenutna predsednica ženska, Deborah Ashby (več tukaj). Med drugimi znanimi osebami, ki so vodile RSS, omenimo še Williama Beveridgea, Ronalda Fisherja, Harolda Wilsona in seveda živečo legendo področja, Sira Davida Roxbeeja Coxa, ki se konferenc še vedno pogosto udeleži (na tej ga sicer nisem opazil).

Nadaljujte z branjem


6 komentarjev

Štiri anketne napake na primeru predreferendumskih anket

V nedeljo bo potekal zakonodajni referendum, na katerem se bo glasovalo o vprašanju, ali naj se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki ga je Državni zbor sprejel 3. marca 2015. Glas ZA bo podprl spremembo besedila 3., 12. in 16. člena zakona, kar bo omogočilo, da lahko zakonsko zvezo skleneta tudi osebi istega spola.

IMG_2540

Istospolna poroka v Redwood National Park v Kaliforniji, ki sem ji – povsem po naključju – prisostvovala ob obisku parka maja 2014. V Kaliforniji so istospolne poroke legalne od junija 2008.

Kakšen izid referenduma lahko pričakujemo? Nadaljujte z branjem


1 komentar

Ob mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami

Leta 1981 je bil na prvi feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti 25. november razglašen za mednarodni dan za odpravo nasilja nad nad ženskami in sicer v spomin na sestre Mirabal, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960.

Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Na svetovni ravni podatki, ki so jih zbrali Združeni narodi in druge mednarodne institucije med leti 2011-2014 (UN Women, Facts and Figures: Ending Violence against Women), kažejo, da Nadaljujte z branjem


3 komentarji

Vzorec ni le modna muha

Poletje se je poslovilo, prišli so hladnejši dnevi. In, vsaj za večino ženske populacije, to pomeni prevetritev omar in zamenjavo poletnih vzorcev za toplejše in bolj umirjene zimske. Vzorci imajo v modi posebno mesto: za različne priložnosti in postave se priporočajo različni vzorci. Kot je pisala že Ana, imajo vzorci posebno mesto tudi v statistiki – celo tako pomembno, da se jim posveča prav posebna veja statistike – inferenčna statistika.

AtticPatchwork

Tako kot je vzorec blaga kos blaga, s katerim želimo čim bolje predstaviti celotno tkanino, je vzorec v statistiki del populacije, s katerim želimo čim bolje predstaviti celotno populacijo. (Vir slike: Attic24)

Zakaj pravzaprav potrebujemo vzorce v statističnem preučevanju? No, vsekakor ne gre za modno muho. Vsaka raziskava je osnovana na raziskovalnem problemu, s katerim proučujemo neko populacijo – to je naša ciljna populacija. Velikokrat ciljne populacije pri raziskovanju ne moremo zajeti v celoti. Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Pogovor s Tino Zupanič

Statistike v Sloveniji ni možno študirati le na 3. stopnji, ampak na tudi na 2. bolonjski stopnji. Magistrski študijski program Uporabna statistika se izvaja od leta 2013/2014, že pred tem pa je obstajal stari magistrski program, ki se je izvajal od leta 2002/2003. V rubriki Pogovori, se bomo lotili tudi alumnov magistrskega programa. Na njem je leta 2011 magistrirala naša naslednja sogovornica, Tina Zupanič.

tinaz

Tina Zupanič (vir: osebni arhiv)

Mag. Tina Zupanič je bila po diplomi najprej zaposlena na kot raziskovalka na Centru za metodologijo in informatiko na FDV (v podcentru, ki je sedaj Center za družboslovno informatiko), kjer se je ukvarjala z raziskovanjem rabe interneta v Sloveniji, mobilno rabo internetamobilno telefonijo, spletno obiskanostjo, pa tudi z bolj statističnimi temami, kot na primer napaka zaradi neodgovorov v anketah in uteževanje podatkov. Leta 2007 se je zaposlila na na takratnem Inštitutu za varovanje Zdravja (sedaj Nacionalni inštitut za javno zdravje), kjer je zaposlena še danes, in v tem času tudi magistrirala na temo neodgovorov v raziskavah, povezanih z zdravjem.

Na FDV sva kratek bili sodelavki, julija letos pa sva se srečali na konferenci ESRA, kjer sta s sodelavko Darjo Lavtar predstavljali na temo učinka spodbud respondentom na stopnje odgovorov v zdravstveni anketi CINDI ter o primerjavi zdravja nerespondentov in respondentov v treh slovenskih zdravstvenih anketah. Prosila sem jo, da za blog odgovori na nekaj vprašanj Nadaljujte z branjem