Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.


Komentiraj

O letošnjem 26. Srečanju mladih statistikov petih držav v Bohinju

Med 30. septembrom in 2. oktobrom letos je v Bohinju potekalo že 26. Srečanje mladih statistikov (YSM) petih držav, Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Sam sem se srečanja udeležil kot somentor ene izmed govork, pa tudi sicer so me predstavitve zelo zanimale.

Nadaljujte z branjem


1 komentar

Demonstracija uporabe metod tekstovnega rudarjenja: tipi socialne opore v spletni podporni skupnosti Neplodnost

Pomen socialne opore na ozdravitev in tudi smrtnost je bil že izpostavljen v številnih raziskavah (na primer Ali, Merlo, Rosvall, Lithman, and Lindström, 2006; McDade, Hawkley, and Cacioppo, 2006; Tomaka, Thompson, and Palacios, 2006). V grobem delimo socialno oporo na informacijsko in emocionalno. Prva vključuje posredovanje informacij osebi, ki potrebuje oziroma išče informacijo, emocionalna pa kot priznanje in ovrednotenje posameznikovih čustev ali nudenje utehe in spodbude (Sherbourne in Stewart, 1991). Ti dve vrsti socialne opore sta v največji meri prisotni tudi v spletnih podpornih skupnostih spoprijemanja z neplodnostjo. Ključni funkciji socialne opore sta blažilni učinek, ki ga ima na stresni odziv posameznika po prejemu informacije, ki povzroča stres. Lahko pa deluje zaviralno, to je prepreči stresni odziv še preden se ta pojavi. Pogovor z osebo, ki nudi socialno oporo, lahko namreč pomaga videti situacijo v drugi luči ali pa zaradi spodbude in empatije služi kot blažilec stresnega odziva. Poleg omenjenih tipov socialne opore, obstajata še dva, in sicer instrumentalna opora in druženje, ki pa sta v spletnih podpornih skupnostih prisotna v manjši meri.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Pogovor z Vasjo Vehovarjem

Obujamo rubriko Pogovori, v okviru katere smo v letih 2014 in 2015 več alumnov in profesorjev na študijskem programa statistike prosili, da odgovorijo na naš nabor vprašanj.

Vasja Vehovar je redni profesor statistike na Fakulteti za družbene vede in nekdanji ustanovni predstojnik tamkajšnjega Centra za družboslovno informatiko. Po magisteriju iz ekonomije na Univerzi v Ljubljani je na Univerzi v Essexu diplomiral (1992) in magistriral (1992) s področja podatkovne analize ter na Inštitutu za družboslovno raziskovanje Univerze v Michiganu opravil specializacijo s področja vzorčenja (1992), kasneje pa je tam gostoval tudi kot Fulbrightov štipendist (1998). Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktoriral (1995) na temo nadomestnih enot v anketnem raziskovanju.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Anketa o simptomih COVID-19, 3. del: Primerjava s sosednjimi državami

Pred dobrim mesecem sva objavila analizo agregiranih podatkov ankete o simptomih COVID-19 za obdobje od maja do torka, 10. novembra, le dan pred martinovim. Čeprav se je od takrat rast precej upočasnila, do upada ni prišlo in že nekaj tednov stagniramo pri podobnem številu okuženih in hospitaliziranih. Kako se je od začetka novembra do danes spremenilo vedenje ljudi? In kakšna je bila v obdobju od junija do danes situacija v sosednjih državah?

Nadaljujte z branjem


2 komentarja

Anketa o simptomih COVID-19, 2. del: Analiza agregiranih podatkov za Slovenijo

V prvem delu prispevka sta bila opisana način vzorčenja in vprašalnik Ankete o simptomih COVID-19, ki jo Univerza v Marylandu izvaja v sodelovanju s Facebookom. Prek aplikacijskega vmesnika za statistični program R sva pridobila podatke za Slovenijo in analizirala indikatorje, ki so uteženi in neglajeni.

Nadaljujte z branjem


2 komentarja

Anketa o simptomih COVID-19, 1. del: Opis vzorčenja in vprašalnika

Če uporabljate družabno omrežje Facebook, se vam verjetno je v zadnjih mesecih na vrhu novic enkrat ali večkrat pojavilo vabilo k sodelovanju v Anketi o COVIDU-19 za namene raziskave o javnem zdravju. Raziskavo izvaja Univerza v Marylandu, vodi pa jo prof. Frauke Kreuter, ena izmed vodilnih raziskovalk na področju anketne metodologije in izvoljena članica Ameriškega statističnega društva. Pri raziskavi sodelujejo tudi strokovnjaki s področja epidemiologije in zdravstvene politike, ki podatke uporabljajo za za modeliranje različnih scenarijev, kar je osnova za odločanje o ukrepih.

Nadaljujte z branjem


1 komentar

Spletni seminar prof. dr. Michaela Bošnjaka o reproducibilnosti

Prejšnji torek, 20. oktobra 2020, na Svetovni dan statistike, je Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije z društvom Mlada akademija organizirala spletni seminar o reproducibilnosti. Naš gost je bil prof. dr. Michael Bošnjak, direktor ZPID – Leibnizovega inštituta za informacije o psihologiji in redni profesor na Univerzi v Trierju. To je bil drugi v nizu dogodkov Odprta znanost 2020 organiziranih v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanosti in šport organizirala v okviru Meseca znanosti, posnetek pa je na voljo za ogled na YouTube kanalu Mlade akademije.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Posvet o trendih v javnomnenjskih raziskavah

V četrtek, 17. 9. 2020 sta Katarina Muha in dr. Ana Slavec na 6. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije gostili Janjo Božič Marolt (Mediana – Inštitut za raziskovanje trga in medijev) in dr. Maya Doušaka (Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, CJMMK), ki sta govorila o izzivih in vlogi javnomnenjskih raziskav. Posnetek posveta si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije, vendar manjka prvih petnajst minut.

Nadaljujte z branjem


1 komentar

Konferenca o raziskovalnih podatkih in Evropskem oblaku odprte znanosti

V četrtek, 18. junija 2020, je potekala e-konferenca Raziskovalni podatki in Evropski oblak odprte znanosti, ki jo je organiziralo slovensko vozlišče Združenja za raziskovalne podatke (Research Data Alliance, RDA). Gre za mednarodno združenje, ki si prizadeva za odpravo ovir za deljenje raziskovalnih podatkov, slovensko vozlišče, ki ga koordinira Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), pa je stična točka med združenjem in slovenskimi deležniki.

Letaki ADP, EOSC in RDA
Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Koronavirus pod lupo medijskega poročanja

V času, ko je življenje kot ga poznamo zastalo, nam poročanje medijev še toliko bolj predstavlja okno v svet. Da lahko skozenj jasno vidimo, se moramo zavedati narave prejetih informacij ter pomanjkljivosti nekritičnega sprejemanja le-teh.

Poročanje o koronavirusni bolezni COVID-19 je na nacionalnem spletnem portalu rtvslo.si dobilo nov zamah ob razglasitvi epidemije in v obdobju po njej (Slika 1). Analiza besedila pokaže, da so bili v proučevanem obdobju (11. 2. – 26. 3) v katerem je bilo objavljenih 157 člankov o koronavirusni bolezni, prevladujoči negativno naravnani članki. Zanimivo pa je, da merilnik čustvene naravnanosti (tudi sentimenta), ki temelji na leksikonu Hu in Liu ter izračunu razlike med številom pozitivnih in številom negativnih besed v na določen dan objavljenih prispevkih, skozi čas zlagoma narašča od negativnega proti nevtralnemu. Najbolj negativen članek v proučevanem obdobju se ni nanašal na razmere v Sloveniji, ampak na Kitajskem (14. 2.), ko so bili v Evropi le posamezni primeri okužb in je še obstajal dvom o širitvi bolezni COVID-19 k nam. Analiza sentimenta kaže, da nacionalni mediji ob zaostrovanju razmer pri nas, ubirajo nevtralnejši ton, ki ima na bralce pomirjujoč učinek. Poročanje je bilo mnogo bolj senzacionalistično (če se lahko tako izrazimo) pred izbruhom bolezni pri naših sosedih in pri nas. Nadaljujte z branjem