Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Ljubljana je gostila 5. ESRA konferenco

3 komentarji

Od 15. do 19. julija je na FDV potekala 5. konferenca evropskega združevanja za anketno raziskovanje ESRA (European Survey Research Association). Prvi dan konference se je zvrstilo osem kratkih tečajev, sledili pa so štirje dnevi predstavitev – vzporedno je trinajstkrat potekalo od 11 do 13 sej, vsaka s tremi do šestimi prispevki, skupno več kot 600 prispevkov. Program je prosto dostopen v obliki obrazca na spletu ter v PDF formatu. Registrirani uporabniki lahko dostopajo tudi do prosojnic večine posameznih predstavitev.

Image

Posebej velja izpostaviti dve vabljeni predavanji. V torek je prof. Willem Saris (Universitat Pompeu Fabra, Barcelona) pod naslovom Correction for measurement error in survey research using SQP predstavil svoje življenjsko delo na področju merskih napak v anketnem raziskovanju. Tovrstne napake so precej večje kot si raziskovalci navadno predstavljajo in lahko pomembno vplivajo na izračunane korelacije in učinke spremenljivk, zlasti v primerjalnem raziskovanju, ko se napake razlikujejo od države do države. Saris je nato pokazal postopek za popravek v obliki SEM (Structural Equation Modeling) enačb ter primer uporabe v programih LISREL in STATA. V zadnjem delu je predstavil še program SQP (Survey Quality Predictor), ki ga je s sodelavci razvil za napovedovanje kakovosti posameznih anketnih vprašanj na podlagi kodiranja njihovih značilnosti. Napovedi so osnovali na podlagi številnih MTMM (Multi Trait Multi-Method Matrix) eksperimentov, zaradi robustnosti metode pa jih je možno posplošiti tudi na nova vprašanja. Program je brezplačno dostopen z registracijo in vsakdo lahko dodaja nova vprašanja v bazo in kodira njihove značilnosti, s čimer SQP postaja neke vrste “Wikipedija anketnih vprašanj”. Profesor Saris je na slavnostni večerji konference prejel ESRA 2013 Outstanding Service Award. Pri razvoju programa SQP je imel ključno vlogo takrat Sarisov študent, sedaj pa post-dokotrski raziskovalec na Univerzi v Tilburgu, Daniel Oberski, ki je prejemnik nagrade ESRA 2013 Early Career Research Award.

Drugi vabljeni predavatelj je bil prof. Mick Couper (University of Michigan, USA), ki je imel  v četrtek pozno popoldne govor z naslovom Is the Sky Falling? New Technology, Changing Media, and the future of Surveys, v katerem je pokril tri trende, ki navidezno ogrožajo klasično anketno raziskovanje: big data, ne-verjetnostni vzorci (zlasti spletni paneli) in zbiranje podatkov prek mobilnih naprav. Večino predavanja je govoril o  trendu “big data”, o čemer sem pred kratkim tudi sama pisala na tem blogu. Couper je kot pomanjkljivosti tovrstnih podatkov navedel enodimenzionalnost (večinoma podatki zajamejo le posamezne spremenljivke, zato ni možno računati povezanosti); pristranskost zaradi samo-izbire in merskih napak; spremenljivost in nestabilnost; vprašanje zasebnosti; vprašanje dostopa do podatkov (večinoma so lastniški in niso javno dostopni); možnosti za zavajanje; velikost ni vse (spomnil je na primer Literary Digest Poll iz leta 1936) in pristranskost pri objavljanju razsikave (t.i. “file drawer effect”). Večina naštetega velja tudi za neverjetnostne vzorce, pri mobilnih anketah pa izpostavi problem pokritosti in preveliko osredotočanje na to, kaj vse mobilne naprave omogočajo, namesto, da bi se spraševali, kaj sploh so anketiranci pripravljeni narediti. Predavanje zaključi s priporočili za anketne raziskovalce, naj delamo krajše in manj zahtevne vprašalnike, naj bolje koristimo nove tehnologije, naj ne podcenjujemo problema neodgovorov, naj razvijemo boljše metrike kvalitete podatkov in naj razvijamo boljša statistična orodja. Skratka, ankete imajo še vedno pomembno vlogo in se bodo še razvijale, vendar se moramo izzivom prilagoditi tudi mi, raziskovalci. Mick je bil v Sloveniji v zadnjem letu že drugič. FDV je obiskal že novembra lani, ko je Center za družboslovno informatiko organiziral 6. Internet Survey Methodology Workshop in 1. dan spletnega anketiranja (registrirani uporabniki 1KA lahko dostopate tudi do povzetka njegovih odgovorov na postavljena vprašanja).

Tako kot predlanska v Lausanni je bila tudi letošnja ESRA konferenca postregla z veliko odličnimi prispevki. Čutiti je, da ESRA želi posnemati ameriško AAPOR, vendar gre že po vsebini za nekoliko različni organizaciji: ESRA se osredotoča le na anketno metodoogijo, AAPOR pa širše na javnomnejske raziskave. Udeleženci ESRA konference so bili pretežno iz akademskega in javnega sektorja, manj pa iz komercialnega,  zato so bili prispevki bolj metodološko poglobljeni, a včasih tudi manj praktično naravnani. Čutiti je bilo pomanjkanje ameriške samozavesti in sposobnosti predstavljanja idej, pogrešala pa sem tudi daljše in živahnejše diskusije. ESRA ima potencial, vendar mora svoje člane bolj spodbujati k druženju, razpravljanju in povezovanju. Kljub nekaj pomanjkljivostim, je dogodek v celoti gledano odlično uspel – pohvale organizatorjem! Se že veselim naslednje konference ESRA, ki bo potekala julija 2015, kraj pa še ni znan.

Advertisements

Avtor: Ana Slavec

Doktorica statistike in raziskovalka na Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede. Je članica upravnega odbora Društva mlada akademija, urednica bloga Udomačena statistika ter sovoditeljica Meta PHoDcasta. Na Twitterju je @aslavec.

3 thoughts on “Ljubljana je gostila 5. ESRA konferenco

  1. Pingback: Mednarodno leto statistike v Sloveniji | Udomačena statistika

  2. Pingback: Pogovor z Anuško Ferligoj | Udomačena statistika

  3. Pingback: Moji vtisi s 6. konference ESRA | Udomačena statistika

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s