Izzivi, priložnosti in nove smeri anketnega raziskovanja v kriznih časih: reportaža z desete konference ESRA

Od 17. do 21. julija sem bila na 10. konferenci Evropskega združenja za anketno raziskovanje (ESRA), ki je potekala na Univerzi Bicocca v Milanu (Slika 1). Zame je bila to že četrta konferenca, vendar sem se je nazadnje udeležila njene sedme izvedbe pred šestimi leti v Lizboni. Pred tem sem na blogu pisala o 6. konferenci v Reykjaviku in 5. v Ljubljani.

Pogovor z Vasjo Vehovarjem

Obujamo rubriko Pogovori, v okviru katere smo v letih 2014 in 2015 več alumnov in profesorjev na študijskem programa statistike prosili, da odgovorijo na naš nabor vprašanj.

Vasja Vehovar je redni profesor statistike na Fakulteti za družbene vede in nekdanji ustanovni predstojnik tamkajšnjega Centra za družboslovno informatiko. Po magisteriju iz ekonomije na Univerzi v Ljubljani je na Univerzi v Essexu diplomiral (1992) in magistriral (1992) s področja podatkovne analize ter na Inštitutu za družboslovno raziskovanje Univerze v Michiganu opravil specializacijo s področja vzorčenja (1992), kasneje pa je tam gostoval tudi kot Fulbrightov štipendist (1998). Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktoriral (1995) na temo nadomestnih enot v anketnem raziskovanju.

Anketa o simptomih COVID-19, 3. del: Primerjava s sosednjimi državami

Pred dobrim mesecem sva objavila analizo agregiranih podatkov ankete o simptomih COVID-19 za obdobje od maja do torka, 10. novembra, le dan pred martinovim. Čeprav se je od takrat rast precej upočasnila, do upada ni prišlo in že nekaj tednov stagniramo pri podobnem številu okuženih in hospitaliziranih. Kako se je od začetka novembra do danes spremenilo vedenje ljudi? In kakšna je bila v obdobju od junija do danes situacija v sosednjih državah?

Anketa o simptomih COVID-19, 2. del: Analiza agregiranih podatkov za Slovenijo

V prvem delu prispevka sta bila opisana način vzorčenja in vprašalnik Ankete o simptomih COVID-19, ki jo Univerza v Marylandu izvaja v sodelovanju s Facebookom. Prek aplikacijskega vmesnika za statistični program R sva pridobila podatke za Slovenijo in analizirala indikatorje, ki so uteženi in neglajeni.

Anketa o simptomih COVID-19, 1. del: Opis vzorčenja in vprašalnika

Če uporabljate družabno omrežje Facebook, se vam verjetno je v zadnjih mesecih na vrhu novic enkrat ali večkrat pojavilo vabilo k sodelovanju v Anketi o COVIDU-19 za namene raziskave o javnem zdravju. Raziskavo izvaja Univerza v Marylandu, vodi pa jo prof. Frauke Kreuter, ena izmed vodilnih raziskovalk na področju anketne metodologije in izvoljena članica Ameriškega statističnega društva. Pri raziskavi sodelujejo tudi strokovnjaki s področja epidemiologije in zdravstvene politike, ki podatke uporabljajo za za modeliranje različnih scenarijev, kar je osnova za odločanje o ukrepih.

Posvet o modeliranju in statističnih vidikih COVID-19

V torek, 21. aprila, smo v okviru 4. srečanja Mlade sekcije SdS prek spleta organizirali posvet na temo Modeliranje in statistični vidiki COVID-19 v Sloveniji, na katerem smo soočili pet strokovnjakov, moderirala pa sva ga dr. Andrej Srakar in jaz.  Dogodek je gostil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI), pri organizaciji in promociji dogodka pa je sodelovala tudi skupina COVID-19 Sledilnik.

Poskrbljeno je bilo tudi za prenos v živo in na spletu si lahko takoj po dogodku ogledali posnetek večjega pogovora do 21. ure (01:50:05). Celoten posnetek (02:35:55), ki vključuje tudi končno razpravo, pa si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije.

Uvod v modeliranje in statistične vidike COVID-19

Vir: Johns Hopkins

V zapisu bom spregovoril o nekaterih ključnih modelih sedanje pandemije bolezni COVID-19, ki so nastali v Sloveniji. Pri tem se bom navezal na obstoječo literaturo v mednarodnih krogih, ki je v zadnjih dveh mesecih eksplodirala po verjetno prvi tovrstni študiji Kucharskega in kolegov v februarju 2020.