Potrebujemo sistematično vzorčenje slovenske populacije na protitelesa za COVID-19

31.03.2020 by Andrej Viršček 6 komentarjev

Trenutno se na epidemijo odzivamo, ne da bi imeli o njej na voljo podatke na ravni celotne populacije. Ni zanesljive ocene deleža ljudi, ki so zboleli za COVID-19, saj se ljudi testira na podlagi protokola z vključitvenim kriterijem (vir). Takšno testiranje je potrebno za pravilno obravnavo pacientov. Ker pa gre za neverjetnostno vzorčenje, iz števila tako potrjenih okuženih ni možno sklepati na število vseh okuženih v Sloveniji. To ekstrapolacijo otežuje tudi dejstvo, da virus pri velikem delu populacije poteka asimptomatsko ali z blažjimi simptomi.

Trenutno uporabljene metode testiranja zaznavajo prisotnost virusa v kužnini (vir). Pozitiven test pove, da pacient preboleva okužbo s koronavirusom. Obstaja pa tudi druga skupina testov, ki testirajo na prisotnost protiteles v krvi (vir).  S testom, ki meri protitelesa za virus COVID-19, zaznamo tako tiste osebe, ki virus prebolevajo (in so že uspele razviti protitelesa) kot tiste, ki so okužbo že prebolele. Ti testi v zadnjih tednih postajajo komercialno dostopni (vir). 

Predlagam verjetnostno (naključno) vzorčenje slovenske populacije s testom na protitelesa za virus COVID-19. Na ta način bi lahko določili tako delež prekuženih ljudi v populaciji kot stopnjo smrtnosti pri okužbi z virusom. Podatek o prekuženosti je pomemben za nadaljnje načrtovanje odziva na epidemijo. Pri velikem deležu prekužene populacije se virus širi počasneje ali pa se sploh ne širi (čredna imunost). Stopnja smrtnosti, o kateri se trenutno le ugiba, pa bi nam dala natančnejši podatek o tem kako nevaren je virus (vir). 

Predlagan način testiranja nikakor ni mišljen kot nadomestilo trenutnemu načinu testiranja. To je namreč namenjeno diagnosticiranju posameznikov in je potrebno za pravilno obravnavo bolnikov. Vzorčenje populacije pa je namenjeno pridobivanju točnih in nepristranskih epidemioloških podatkov na ravni celotne skupnosti. 

Poleg testa bi se izvedla anketa, s katero bi zbrali podatke, ki bi jih strokovna javnost določila kot pomembne. Vprašalnik bi lahko vseboval vprašanja, ki bi omogočila oceno števila stikov, ki jih je oseba imela in vprašanja o splošnem psihofizičnem počutju v obdobju karantene. Koristna bi bila tudi vprašanja o življenjskem slogu in kroničnih boleznih. Ljudi, s pozitivnim testom na protitelesa COVID-19, bi povprašali tudi o poteku bolezni in intenzivnosti simptomov. Ti podatki bi omogočali širok nabor nadaljnjih analiz. 

Za izvedbo raziskave bi se oblikovala interdisciplinarna skupina strokovnjakov s področja statistike, javnega zdravja in epidemiologije (SURS, NIJZ, Medicinska fakulteta). SURS ima kompetence na področju priprave vzorca, priprave vprašalnika, izvedbe anketiranja in priprave podatkov. 

Izbrati in dobaviti bi morali teste za ugotavljanje protiteles. Nekateri imunološki testi so v tem trenutku že naprodaj. Seznam vseh testov v razvoju in komercialno dostopnih testov se nahaja na spletni strani FIND – Foundation for Innovative New Diagnostics (antibody testi). Protokol testiranja in anketiranja bi določili na podlagi metodološkega premisleka in tako, da se zagotovi varnost anketirancev in anketarjev. 

Podatki zbrani na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije bi bili neprecenljive znanstvene vrednosti. Podatki bi služili tudi kot podlaga za operativne odločitve pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov na območju Republike Slovenije. Poleg ugotavljanja smrtnosti in prekuženosti na podlagi populacije, bi dodatno zbrani anketni podatki pomagali odgovoriti tudi na številna druga vprašanja, ki se strokovni in laični javnosti porajajo ob izbruhu te epidemije. 

Za konec še nekaj metodoloških opomb:

1. Trenutno še ni znano, ali preboletje okužbe zagotavlja dolgoročno imunost (vir). Zato bi bilo koristno tiste testirane, pri katerih bi našli protitelesa za COVID-19 vključiti v panel za nadaljnje spremljanje. Ob morebitni ponovitvi epidemije v jesenskem času bi se lahko pri njih dodatno preverjalo, če prihaja do primerov ponovne okužbe. 
2. Pri določitvi velikosti vzorca raziskave je potrebno upoštevati možnost, da je delež prekuženih ljudi v populaciji razmeroma majhen. En odstotek prekuženih ljudi pomeni, da bi v vzorcu velikosti 4.000 oseb v povprečju zajeli 40 oseb, ki so virus prebolele.
3. Pravilen izračun smrtnosti predvideva, da smo uspeli diagnosticirati vse osebe, ki so za boleznijo COVID-19 umrle. Umrle osebe namreč ne morejo biti vključene v vzorčni okvir za testiranje na prisotnost protiteles. Implikacija je, da je potrebno na COVID-19 testirati vse osebe, pri katerih bi vzrok smrti lahko bila okužba s tem virusom.