Knjiga The Joy of Statistics

Pred časom sem sodelovala v raziskavi založbe Oxford University Press in v zameno prejela vaučer, s katerim sem si privoščila nakup dveh njihovih knjig. Ena izmed dveh je The Joy of Statistics oziroma “radost statistike” ali “veselje statistike” kot bi lahko naslov dobesedno prevedli v slovenščino.

O učinkih samoizolacije zaradi COVID-19 v Sloveniji

Analize vzročnih učinkov ukrepov so metodološko področje, ki se nahaja med ekonometrijo in statistiko. Na tem blogu sem že večkrat pisal o področju vzročnega sklepanja v splošnem, pri ocenjevanju učinkov ukrepov pa se je razvilo veliko področje, ki so ga ekonometriki poimenovali metode ocenjevanja programov (angl. program evaluation). Med drugim je v povezavi z njim Nobelovo nagrado v letu 2000 prejel čikaški ekonomist in ekonometrik James Heckman, eden najbolj vplivnih med še živečimi ekonomisti. Področje je močno razvito na zahodu, še posebej v ZDA. V tem prispevku bom o njem spregovoril v povezavi s COVID-19.

Ko se je pandemija COVID-19 v začetku leta 2020 razširila po vsem svetu, je statistično in epidemiološko modeliranje njenega poteka postalo ena osrednjih točk znanstvenega raziskovanja. Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je hitro razširil po vsem svetu in močno vplival na vse vidike našega življenja. Eden ključnih razlogov za njegovo hitro širjenje je visoko efektivno reprodukcijsko število R_t, o tem katerem sem pisal v prispevku, nastalem v začetku pandemije, Uvod v modeliranje in statistični vidiki COVID-19, poleg efektivnega pa poznamo tudi osnovno reprodukcijsko število R_0. Vrednost R_t predstavlja povprečno število ljudi, ki jih posameznik okuži v obdobju okužbe, pri čemer t predstavlja čas. Ko je R_t manjši od 1, se pojavnost novih primerov zmanjša, ko pa je R_t večji od 1, narašča, dokler epidemija ne doseže vrhunca; po tem se pojavnost novih primerov začne zmanjševati zaradi (vsaj začasne) čredne imunosti. Sliko gibanja števila primerov in umrlih v času pandemije v Sloveniji vidimo na spodnji sliki iz članka Manevskega in sodelavcev (2020), ki je eno od znanih slovenskih modeliranj COVID-19.

Analiza posredovanosti na več načinov

Slika: Levo, Reuben M. Baron, desno, David A. Kenny

Analiza mediacije oziroma posredovanosti je ena temeljnih, ko je govora o vzročnem sklepanju v statistiki. Označuje situacijo na spodnji sliki, ko v vzročno-posledični zvezi med dvema spremenljivkama, odvisno Y in neodvisno X, posreduje tretja, ki ji pravimo posredovana oziroma mediator in jo označimo z M.

Konferenca o raziskovalnih podatkih in Evropskem oblaku odprte znanosti

V četrtek, 18. junija 2020, je potekala e-konferenca Raziskovalni podatki in Evropski oblak odprte znanosti, ki jo je organiziralo slovensko vozlišče Združenja za raziskovalne podatke (Research Data Alliance, RDA). Gre za mednarodno združenje, ki si prizadeva za odpravo ovir za deljenje raziskovalnih podatkov, slovensko vozlišče, ki ga koordinira Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), pa je stična točka med združenjem in slovenskimi deležniki.

Letaki ADP, EOSC in RDA

Posvet o vizualizaciji zdravstvenih podatkov

Pregovor, da slika velja več kot 1000 besed se je ponovno izkazal za resničnega na 5. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije na temo vizualizacije zdravstvenih podatkov, ki je potekalo v sredo, 3. 6. 2020, preko aplikacije Zoom v gostovanju Fakultete za management Univerze na Primorskem in s prenosom v živo. V virtualnih gosteh so bili štirje gostje, ki se intenzivno ukvarjajo s prikazom podatkov, dogodek pa sva moderirala skupaj z dr. Andrejem Srakarjem.

Posvet o modeliranju in statističnih vidikih COVID-19

V torek, 21. aprila, smo v okviru 4. srečanja Mlade sekcije SdS prek spleta organizirali posvet na temo Modeliranje in statistični vidiki COVID-19 v Sloveniji, na katerem smo soočili pet strokovnjakov, moderirala pa sva ga dr. Andrej Srakar in jaz.  Dogodek je gostil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI), pri organizaciji in promociji dogodka pa je sodelovala tudi skupina COVID-19 Sledilnik.

Poskrbljeno je bilo tudi za prenos v živo in na spletu si lahko takoj po dogodku ogledali posnetek večjega pogovora do 21. ure (01:50:05). Celoten posnetek (02:35:55), ki vključuje tudi končno razpravo, pa si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije.

Uvod v modeliranje in statistične vidike COVID-19

Vir: Johns Hopkins

V zapisu bom spregovoril o nekaterih ključnih modelih sedanje pandemije bolezni COVID-19, ki so nastali v Sloveniji. Pri tem se bom navezal na obstoječo literaturo v mednarodnih krogih, ki je v zadnjih dveh mesecih eksplodirala po verjetno prvi tovrstni študiji Kucharskega in kolegov v februarju 2020.

Potrebujemo sistematično vzorčenje slovenske populacije na protitelesa za COVID-19

Trenutno se na epidemijo odzivamo, ne da bi imeli o njej na voljo podatke na ravni celotne populacije. Ni zanesljive ocene deleža ljudi, ki so zboleli za COVID-19, saj se ljudi testira na podlagi protokola z vključitvenim kriterijem (vir). Takšno testiranje je potrebno za pravilno obravnavo pacientov. Ker pa gre za neverjetnostno vzorčenje, iz števila tako potrjenih okuženih ni možno sklepati na število vseh okuženih v Sloveniji. To ekstrapolacijo otežuje tudi dejstvo, da virus pri velikem delu populacije poteka asimptomatsko ali z blažjimi simptomi.

Rast koronavirusa v Sloveniji (do 14. 3. 2020 do 20h)

Opomba: Prvo različico (podatki za 12. 3.) smo objavili 13. 3. ob 13:20, nato smo besedilo dvakrat posodobili: drugo različico (podatki za 13. 3.) smo objavili 13. 3. ob 20:24, tretjo različico (podatki za 14. 4.) pa 14. 4. ob 21:24. Po tem datumu spodnjega besedila nismo več posodobljali, saj se je spremenil protokol testiranja in podatki niso več primerljivi.

4. marca je bila potrjena prva okužba s koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) v Sloveniji. Želel sem preveriti, kako se je od takrat gibalo število okužb v Sloveniji v primerjavi z okoliškimi državami, saj tovrstne analize za našo državo nisem zasledil.

O konferenci Royal Statistical Society v Belfastu 2019

Vir: RSS

Med 2. in 5. septembrom 2019 je v severno-irskem Belfastu potekala letna konferenca krovnega britanskega statističnega združenja Royal Statistical Society (RSS). Konference sem se udeležil drugič, z dvema prispevkoma (enim v osrednjem, metodološkem delu konference in eno kratko predstavitvijo).

RSS je bila ustanovljena leta 1834 kot londonsko statistično društvo in je eno statističnih združenj z najdaljšo tradicijo. Med ustanovnimi člani velja omeniti imena, kot so Richard Jones, Charles Babbage, Adolphe Quetelet, William Whewell in Thomas Malthus, kmalu se je združenju kot prva ženska pridružila tudi Florence Nightingale. Prva ženska predsednica združenja je bila Stella Cunliffe, zanimivo pa je omeniti, da je tudi trenutna predsednica ženska, Deborah Ashby (več tukaj). Med drugimi znanimi osebami, ki so vodile RSS, omenimo še Williama Beveridgea, Ronalda Fisherja, Harolda Wilsona in seveda živečo legendo področja, Sira Davida Roxbeeja Coxa, ki se konferenc še vedno pogosto udeleži (na tej ga sicer nisem opazil).