Nightingale – revija o vizualizaciji podatkov

Pred nekaj tedni sem prebrala intervju z enim izmed urednikov revije Nightingale, ki jo izdaja Društvo za vizualizacijo podatkov (Data Visualization Society) in je letos prvič izšla tudi v tiskani obliki. Poimenovana je po Florence Nightingale, inovatorki na področju grafične predstavitve podatkov, katere delo in lik zelo cenim, zato sem se odločila naročiti izvod. K nakupu me je seveda pritegnila tudi prikupna naslovnica. Da ne omenjam, da nightingale v angleščini pomeni slavec (kar je tudi moj priimek).

Knjiga The Joy of Statistics

Pred časom sem sodelovala v raziskavi založbe Oxford University Press in v zameno prejela vaučer, s katerim sem si privoščila nakup dveh njihovih knjig. Ena izmed dveh je The Joy of Statistics oziroma “radost statistike” ali “veselje statistike” kot bi lahko naslov dobesedno prevedli v slovenščino.

Diego de Castro, v Piranu rojeni italijanski statistik

Preden sem na letošnji kulturni praznik obiskala Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, še nikoli nisem slišala za Diega de Castra, priznanega italijanskega statistika, diplomata in publicista. Leta 1907 se je rodil v Piranu v plemiški družini, ki je živela v palači Gabrielli, kjer je danes muzej. Na informativni tabli v okroglem salonu palače imenovanem la Rotonda (na sliki spodaj) je podan le kratek de Castrov življenjepis, ki ni potešil moje radovednosti, zato sem več informacij o njem in njegovem delu na področju statistike poiskala na spletu.

Predavanje Katarine Košmelj o načrtovanju eksperimentov

V torek, 19. novembra, je potekalo Prvo srečanje Mlade sekcije Statstičnega društva Slovenije, na katerem je gostja red. prof. dr. Katarina Komšelj imela kratko predavanje o načrtovanju eksperimentov. Začela je s prikazom videoposnetka poskusa, ki pokaže odpor opic zaradi neenakega plačila, vendar v nadaljnjih ponovitvah poskusa drugi raziskovalci niso uspeli priti do enakih ugotovitev. Nadaljevala pa z opisom osnov opazovalnih študij in načrtovanja eksperimentov in s tem povezanih statističnih analiz. Nato je predstavila nekaj zanimivih primerov eksperimentov iz zgodovine.

Vzorčenje v dobi masivnih podatkov

“Kdaj lahko rešeš, da imaš “big data”? Ko je datoteka tako velika, da je ne moreš odpreti na svojem računalniku.” Nekako takole smo se, malo za hec malo za res, do masivnih podatkov (slovenski izraz za “big data”) opredelili na večerji s kolegom, ki dela na Googlu,  ko je pred letom ali dvema obiskal naš raziskovalni center. “Big data” v marsikaterih krogih velja za modno muho (“buzzword”), saj se zadnje čase uporablja vsevprek – bil je na primer ena izmed glavnih tem na lanskih konferencah AAPOR in Webdatanet ter tudi osrednja tema Statističnega dne. Sicer pa imajo masivni podatki že več desetletno zgodovino in za marsikoga, ki se ukvarja z obdelavo podatkov in statistiko, taka podatkovja, niso nič novega. Res pa je, da tako velikost kot obseg tovrstnih podatkov vse hitreje naraščata.

Dan spletnega anketiranja 2015

Dan spletnega anketiranja (DSA) je dogodek, ki ga, od leta 2012, enkrat letno organizira Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede. Dogodek je namenjen tako strokovni javnosti kot tudi vsem, ki uporabljajo spletno anketiranje kot način za zbiranje podatkov.

Dan spletnega anketiranja na Fakulteti za družbene vede (Foto: Marija Paladin)

Dogodek je bil sestavljen iz dveh delov. Dopoldanski del je bil namenjen prihodnosti spletnih anket ter predstavitvi knjige Web Survey Methodology. O prihodnosti spletnih anket je govoril dr. Mario Callegaro, višji raziskovalec na Google London

Včasih je manj več ali uvod v inferenčno statistiko

Kar ne morem verjeti, da že več kot dve leti pišemo blog in se še nismo lotili vzorčenja. Sama sem to temo že večkrat skoraj načela pa sem si vsakič premislila. O tem ne morem pisati, ne da bi prej povedala zgodbo, ki me je navdušila za inferenčno statistiko, tj. sklepanje o lastnostih populacije na podlagi vzorca enot. Zgodbo o anketi, ki je spremenila način, kako se delajo ankete.Prvič sem jo slišala v 2. letniku študija družboslovne informatike, nato pa spet v 1. letniku študija Statistike.

Kako porabljamo čas?

Iztočnica za ta zapis je knijga, v kateri ni nobene statistike (v ožjem pomenu besede) in nobenega statistika, a je odlično izhodišče za statistično razmišljanje o spremljanju dnevnih rutin. Gre za Daily rituals: How Artists Work, zbirko opisov rutin 161 umetnikov in znanstvenikov. Knjiga je nastala na podlagi bloga Daily Routines, na katerem je Mason Curey, od leta 2007 naprej objavljal anekdote o vsakdanjikih znanih ustvarjalcev, ki jih je našel v različnih člankih na spletu. Priporočila sem jo že v MetaPHoDcast pogovoru, ko sem bila vprašana, ali si želim več prostega časa. Časa imam verjetno dovolj, sem odgovorila, težava je v tem, da nisem najbolje organizirana. V hitrem tempu življenja vsi hrepenimo po večji učinkovitosti, zato se, verjamem, od ustvarjalcev, ki so se vpisali v zgodovino, lahko veliko koristnega naučimo.

Zakaj je pivo tako dobro ali kdo je Student?

Kdor se je že vsaj malo ukvarjal s statistiko, je verjetno že slišal za Studentov t-test. Morda pa ni tako znano, zakaj je ta test nastal in kako je dobil svoje ime …

Vir: Wikipedia

William Sealy Gosset je leta 1899, pri 23 letih, na Oxfordu diplomiral  iz kemije in matematike. Istega leta je začel delati v varilnici piva Guinness, kjer so ga angažirali predvsem zaradi njegovega znanja kemije (kot je opisano v knjigi: The Lady Tasting Tea). Za varilnico je bil dobra pridobitev, saj se je izkazal tudi kot dober administrator in sčasoma je napredoval do vodje enote za širše območje Londona.

Sam svoj Kupid

Uporaba spletnih portalov za spletne zmenkarije narašča in s tem postajajo njihove podatkovne baze vedno bolj zanimive za tiste, ki želijo raziskovati, kako ljudje dandanes iščejo partnerja. Predvsem gre za spletno analitiko, torej t.i. organske podatke, a v določeni meri tudi za načrtovane podatke, saj uporabniki ob vključitvi dobijo v izpolnitev vsaj obrazec, včasih pa celo daljši niz vprašanj.