Posvet o trendih v javnomnenjskih raziskavah

V četrtek, 17. 9. 2020 sta Katarina Muha in dr. Ana Slavec na 6. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije gostili Janjo Božič Marolt (Mediana – Inštitut za raziskovanje trga in medijev) in dr. Maya Doušaka (Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, CJMMK), ki sta govorila o izzivih in vlogi javnomnenjskih raziskav. Posnetek posveta si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije, vendar manjka prvih petnajst minut.

Predavanje Bojana Nastava o uradni statistiki

V Mladi sekciji eSdeS smo izvedli že drugo statistično predstavitev, tokrat v prostorih FDV, čeprav je bila temo nekoliko bolj ekonomsko obarvana. Dr. Bojan Nastav, novi direktor SURS nam je predstavil pomen, vlogo in sploh delo na področju uradne statistike. Kot je sam povedal, se zadeva sliši birokratsko suhoparno, a skozi zanimivo, strokovno a ne zapleteno predavanje nam je prikazal, da gre ne le za pomembno, ampak tudi zanimivo področje statistike.

Drugo srečanje MsSdS: Uradna statistika – od kod in kam?

Po prvem tematskem srečanju, na katerem nam je predavala dr. Katarina Košmelj, Mlada sekcija statističnega društva vabi na drugo srečanje, ki bo v sredo, 22. 1. 2020, ob 19. uri na Fakulteti za družbene vede (Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana) v predavalnici 10 v pritličju. Tokrat se bomo podali v vode uradne statistike, ki jo bo na zanimiv način predstavil dr. Bojan Nastav, direktor Statističnega urada RS.

Verjetno smo že vsi slišali ali brali o BDP, gospodarski rasti, stopnji brezposelnosti, rodnosti in drugih kazalnikih stanja v državi. Tudi za temi podatki stoji statistika, to vejo statistike imenujemo uradna statistika.

Dr. Bojan Nastav, direktor SURSa, nekdanji uslužbenec OZN, še prej docent in prodekan na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in predvsem statistik, nam bo pojasnil, katere podatke potrebujemo za izračun teh kazalnikov, kako te podatke pridobimo in pomen uradne statistike za državo in posameznika. Predstavil bo tudi dostop do podatkov preko SURSa, njegovo vlogo v uradni statistiki in njeno smiselno uporabo pri študiju, v raziskovalnem delu in publicistiki.

Čeprav bo tema uradna, bo srečanje potekalo neformalno, zato bo po predstavitvi, ki bo trajala okrog 45 minut, možnost za pogovor in druženje. Lepo vabljeni!

Dogodek je brezplačen, prosimo pa, da se nanj prijavite preko obrazca Eventbrite.

Pogovor z Mihaelom Permanom

Mihael Perman je prvi Slovenec, ki je doktoriral iz statistike. Ker študija statistike takrat pri nas še ni bilo (na nobeni stopnji), je doktorat z naslovom “Random discrete measures derived from subordinators” (Slučajne mere subordinatorskega tipa) pripravljal na University of California – Berkeley v ZDA. Je ime, ki se ga študenti statistike brez matematične izobrazbe najprej ustrašimo, saj je nosilec “strašnega” in zelo matematično obarvanega predmeta Metodologija statističnega raziskovanja na našem doktorskem študiju. A že po prvem srečanju ugotovimo, da je poznavanje matematične podlage statističnih algoritmov pomembno in dobrodošlo, prof. Perman pa prijazen in dostopen. Predvsem pa je velik strokovnjak na svojem področju. Raziskovalno se največ ukvarja z aplikativno verjetnostjo, svoje znanje kot profesor prenaša še na študente FMF in EF Univerze v Ljubljani ter FAMNIT-a Univerze na Primorskem, aktiven pa je tudi kot svetovalec na področju iger na srečo (za kazino Hit) in zavarovalništva, med drugim kot nekdanji direktor Agencije za zavarovalni nadzor. V pogovoru, ki sva ga za rubriko Pogovori opravila kar preko elektronske pošte, sva se dotaknila tudi teh tem.

prof. dr. Mihael Perman (vir: LinkedIn)

Študirali ste matematiko. Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?

Vzorec ni le modna muha

Poletje se je poslovilo, prišli so hladnejši dnevi. In, vsaj za večino ženske populacije, to pomeni prevetritev omar in zamenjavo poletnih vzorcev za toplejše in bolj umirjene zimske. Vzorci imajo v modi posebno mesto: za različne priložnosti in postave se priporočajo različni vzorci. Kot je pisala že Ana, imajo vzorci posebno mesto tudi v statistiki – celo tako pomembno, da se jim posveča prav posebna veja statistike – inferenčna statistika.

Tako kot je vzorec blaga kos blaga, s katerim želimo čim bolje predstaviti celotno tkanino, je vzorec v statistiki del populacije, s katerim želimo čim bolje predstaviti celotno populacijo. (Vir slike: Attic24)

Zakaj pravzaprav potrebujemo vzorce v statističnem preučevanju? No, vsekakor ne gre za modno muho. Vsaka raziskava je osnovana na raziskovalnem problemu, s katerim proučujemo neko populacijo – to je naša ciljna populacija. Velikokrat ciljne populacije pri raziskovanju ne moremo zajeti v celoti.

Pogovor z Natašo Kejžar

V rubriki Pogovori pripravljamo novo vsebino na Udomačeni statistiki. Pripravili smo nabor vprašanj, ki jih bomo zastavljali različnim zanimivim doktorandom našega statističnega študija, pa tudi profesorjem in praktikom, ki se s statistiko ukvarjajo – poslovno. Vprašanja bodo bolj ali manj stalna, k pogovorom pa bomo skušali pritegniti čim bolj raznolike in zanimive goste. Malo za popestritev od sicer nekoliko bolj “resnih” udomačenih tem.

Po naš prvi pogovor s statistikom nismo šli prav daleč – odločili smo se za dr. Natašo Kejžar, eno prvih doktorandk statistike pri nas. Preden se je odločila za študij statistike, je Nataša diplomirala na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL), še pred tem in med študijem pa je bila plavalna reprezentantka s številnimi vrhunskimi rezultati in prejemnica kar nekaj odličij z največjih tekmovanj. Če je bila prej voda njeno domače okolje, pa se je zdaj dodobra udomačila še v številkah in analitičnih metodah. Potem, ko jo je (tedaj športna) kolegica Maja Pohar Perme navdušila za statistiko, se je najprej statistično izobraževala in kalila na Fakulteti za družbene vede UL, zdaj pa je raziskovalka na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete UL. Naša vprašanja sem, kar po elektronski pošti, Nataši zastavila Katka Košmrlj.