Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.


Komentiraj

Pogovor s Tino Zupanič

Statistike v Sloveniji ni možno študirati le na 3. stopnji, ampak na tudi na 2. bolonjski stopnji. Magistrski študijski program Uporabna statistika se izvaja od leta 2013/2014, že pred tem pa je obstajal stari magistrski program, ki se je izvajal od leta 2002/2003. V rubriki Pogovori, se bomo lotili tudi alumnov magistrskega programa. Na njem je leta 2011 magistrirala naša naslednja sogovornica, Tina Zupanič.

tinaz

Tina Zupanič (vir: osebni arhiv)

Mag. Tina Zupanič je bila po diplomi najprej zaposlena na kot raziskovalka na Centru za metodologijo in informatiko na FDV (v podcentru, ki je sedaj Center za družboslovno informatiko), kjer se je ukvarjala z raziskovanjem rabe interneta v Sloveniji, mobilno rabo internetamobilno telefonijo, spletno obiskanostjo, pa tudi z bolj statističnimi temami, kot na primer napaka zaradi neodgovorov v anketah in uteževanje podatkov. Leta 2007 se je zaposlila na na takratnem Inštitutu za varovanje Zdravja (sedaj Nacionalni inštitut za javno zdravje), kjer je zaposlena še danes, in v tem času tudi magistrirala na temo neodgovorov v raziskavah, povezanih z zdravjem.

Na FDV sva kratek bili sodelavki, julija letos pa sva se srečali na konferenci ESRA, kjer sta s sodelavko Darjo Lavtar predstavljali na temo učinka spodbud respondentom na stopnje odgovorov v zdravstveni anketi CINDI ter o primerjavi zdravja nerespondentov in respondentov v treh slovenskih zdravstvenih anketah. Prosila sem jo, da za blog odgovori na nekaj vprašanj Nadaljujte z branjem

Advertisements


1 komentar

Moji vtisi s 6. konference ESRA

Letos sem se že tretjič udeležila konference evropskega združenja za anketno raziskovanje ESRA, ki smo jo nazadnje, pred dvema letoma, gostili v Ljubljani. Tokrat je potekala v Reykjaviku na Islandiji (od 13. do 17. julija), udeležilo pa se je je preko 750 raziskovalcev iz 45 različnih držav iz celega sveta. Program je tudi tokrat sestavljalo več vzporednih sej s stotinami predstavitev  – v nadaljevanju opišem le kratek tečaj, ki sem se ga udeležila, obe vabljeni predavanji ter moji predstavitvi.

Reykjavik, najservernejša prestolnica na svetu, ima nekaj čez 120.000 prebivalcev, celotna Islandija pa nekaj čez 300.000. Zato so jim, kot se radi pošalijo, najljubše statistike per capita (na prebivalca). Zaradi močne demokratične tradicije, imajo ankete v njihovi družbi pomembno vlogo.


Na prvi dan konference Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Pogovor z Lanom Umekom

Lan Umek

Lan Umek (vir: osebni arhiv)

Po pogovorih s prvimi tremi alumni doktorskega študija statistike, z rubriko ne nadaljujemo kronološko, ampak smo preskočili štiri leta naprej. Dr. Lan Umek je leta 2005 diplomiral s smeri uporabne matematike, leta 2011 pa je zaključil doktorsko disertacijo s področja statistike. Svojo pot nadaljuje na Univerzi v Ljubljani, kjer trenutno poučuje statistiko na Fakulteti za upravo. Raziskovalno ga zanima odkrivanje podskupin podatkov z več odvisnimi spremenljivkami ter razvoj algoritmov s področja odkrivanja znanj iz podatkov. Vprašanja sem mu preko elektronske pošte zastavil Črt Ahlin. Nadaljujte z branjem


2 komentarja

Zaključna konferenca mreže Webdatanet

Od 26. do 28. maja je v Salamanci potekala zaključna konferenca COST akcije Webdatanet,  mreže raziskovalcev različnih disciplin in iz 31 evropskih držav, ki jih povezuje zanimanje za zbiranje podatkov preko spleta – to se ne konča pri spletnih anketah, ampak zajema tudi analizo vsebin na spletu, od računanja inflacije na podlagi cen v spletnih trgovinah do napovedovanja izidov volitev na podlagi tvitov. Če bi, po Anžetovem zgledu, želela izbrati besedo, s katero bi na tej konferenci nabrala največ napitnine, bi tokrat to bil buzzword “big data”.

2015-05-28 20.05.54

Pročelje Universidad de Salamanca (1134), ki je najstarejša univerza v Španiji in čerta v Evropi

Preden predstavim ključne utrinke s konference, nekaj besed o mreži Webdatanet. Nadaljujte z branjem


3 komentarji

Stara družba, nova družba: trendi kvantitativnega raziskovanja s 70. konference AAPOR

Letošnja konferenca organizacije AAPOR (American Association for Public Opinion Research) se je med 14. in 17. majem odvijala v Hollywoodu – ne v filmski tovarni sanj, temveč v istoimenskem kraju na Floridi. Kot je zapisala Ana v svojem poročilu iz 2013, je ta konferenca eden izmed ključnih vsakoletnih dogodkov za “za vse, ki se ukvarjamo z metodologijo anketnega raziskovanja”. Letos je konferenca praznovala okroglo 70. izvedbo.

Pri tem je potrebno poudariti, da je AAPOR prerasel svoje ameriške okvirje – člani prihajajo iz različnih koncev sveta in predstavitve na tej konferenci so bile dokaj geografsko razgibane za organizacijo, katere ime se začne z “American”. Še pomembneje, udeleženci prihajajo iz raznolikih sektorjev. Člani akademskih institucij smo predstavljali 30% vseh prijavljenih udeležencev, 26% jih je prišlo iz zasebnega sektorja, 12% pa iz neprofitnega (vir). Med drugim so bili na letošnjem AAPOR-ju zastopani Google, Facebook, Microsoft, CNN in Nielsen, če omenim samo nekaj najbolj znanih imen. Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Politična usmerjenost slovenskih volivcev

Tako, dobil sem vašo pozornost. Kot se že razbere iz naslova, bo govora o politiki. V času volitev in referendumov se pogosto razvname debata o politični usmerjenosti volivcev in se poskuša napovedati izid glede na trenutno vzdušje. Politični analitiki so včasih tako pametni, da jim že škodi (poglejmo primer zadnjega napovedovanja izida volitev v Veliki Britaniji in dejanski rezultat), zato potrebujemo konkretne, nepristranske podatke. Več o tem v eni od prihodnjih objav, kjer bomo pod drobnogled vzeli anketo, ki je bila izvedena za potrebe plebiscita leta 1990. Nadaljujte z branjem


2 komentarja

Kako ubesediti anketno vprašanje, da bo razumljivo za vse anketirance?

Vsako anketno vprašanje lahko zastavimo na veliko različnih načinov. To preprosto dejstvo je leta 1925 prepričljivo ponazoril ameriški psiholog Albert Poffenberger, ko je skupini 75 izobraženih oseb dal nalogo, naj vsak posamezno sestavi vprašanje, ki bo najboljša mera za ceno, ki jo ljudje navadno plačajo za par nogavic. Niti dve vprašanji nista bili enaki. Eksperiment smo ponovili na študentih pri predmetu Anketna metodologija (Slika 1) in ravno tako dobili različne odgovore.

Nadaljujte z branjem