Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.


Komentiraj

O metodah analize ekstremnih vrednosti in prihajajoči konferenci v Zagrebu

V začetku meseca julija bo v Zagrebu potekal večji statistični dogodek, osrednja konferenca s področja metod analize ekstremnih vrednosti (EVA). Konference s tega področja, ki jih soorganizira tudi osrednje statistično združenje Bernoulli, so se pričele v letu 1997 v švedskem Göteborgu, zadnja pa je potekala leta 2017 v Delftu na Nizozemskem. Tokratna konferenca bo potekala med 1. in 5. julijem 2019 na oddelku za matematiko Univerze v Zagrebu.

Nadaljujte z branjem

Advertisements


Komentiraj

Barčica po valovih plava – o waveletih in neparametrični statistiki

Neparametrična statistika je veliko področje statistike, ki se zelo hitro razvija. Za razliko od običajnih metod neparametrične ne zahtevajo nekaterih predpostavk, denimo takih, ki so povezane s porazdelitvijo izbranih statistik. Najpogostejši problemi, ki jih rešujemo s tovrstnimi metodami so ocenjevanje porazdelitvene funkcije, ocenjevanje osnovnih statistik, kot je denimo povprečje, ocenjevanje verjetnostne gostote in določanje krivulj, ki se najbolje prilegajo podatkom. Odprto dostopna monografija, kjer je področje dobro predstavljeno je Wassermanova All of Nonparametric Statistics. Krovna organizacija področja je ISNPS – International Society for Nonparametric Statistics, ki organizira redne konference, naslednja bo potekala leta 2020 na Cipru.

Sam sem bil pred letom dni sprejet na njihovo konferenco v Salernu s prispevkom o uporabi »valovanj« (angl. wavelets) v regresijski analizi mešanic in s tem prišel v malce tesnejši stik s področjem, ki ga od tedaj ohranjam. V tem zapisu zato predstavljam omenjeno posebno obliko neparametričnih funkcij – valovanja oz. wavelets, ki dobivajo vedno več pozornosti in tudi uporab v sodobnih teoretskih in empiričnih analizah.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Modeliranje časovnih vrst: med makroekonometrijo in sodobno statistiko

Ko sem se sam med mojim prvim doktorskim študijem, študijem ekonomije, srečeval z ekonometrijo, je bilo eno zanimivejših branj in poslušanj vezano na poletne inštitute NBER. Slednji so se pričeli s pregledom stanja v sodobni ekonometriji, ki sta ga izvedla dva izmed trenutno vodilnih svetovnih ekonometrikov, Guido Imbens in Jeffrey Wooldridge (vse prezentacije in odlična gradiva so še vedno dostopna tukaj). V naslednjem letu je sledil kot poseben del še: “pregled stanja v sodobni ekonometriji – časovne vrste” (tudi ta gradiva v celoti najdete tukaj), ki sta ga izvedla James Stock in Mark Watson.

Časovne vrste imajo torej že dolgo prav posebno mesto v statistiki, in še bolj specifično, ekonometriji. Pogosto niso del običajnih učbenikov oziroma se slednji velikokrat delijo na mikroekonometrijo (ki zajema tudi ekonometrijo panelnih podatkov, ki je sicer križanec presečnih podatkov in časovnih vrst) in ekonometrijo časovnih vrst. Še danes so le redki poskusi križanj, le počasi se tako denimo v ospredje prebijajo modeli panelne vektorske avtoregresije (t.i. panelni VAR oziroma PVAR).

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Simbolna analiza podatkov in analiza mešanic: statistika in geometrija, 2. del

 

Slika 1 Aitchison

Slika 1: John Aitchison (Vir: Wikipedia)

V drugem prispevku o simbolni analizi podatkov bomo govorili o sorodni metodi – analizi mešanic (angl. compositional data analysis, velikokrat boste srečali tudi kratico CoDa). Metodo analize mešanic je v statistiki utemeljil in razvil nedavno preminuli škotski statistik John Aitchison, ki je za delo na tem področju leta 1988 prejel tudi srebrno Guyjevo medaljo britanskega Kraljevega statističnega društva, ki velja za eno najprestižnejših statističnih priznanj na svetu.

Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Simbolna analiza podatkov in analiza mešanic: statistika in geometrija, 1. del

Slika 1

Edwin Diday, ki je skupaj z Lynne Billard začetnik simbolne analize podatkov (Vir: modulad.fr)

V prispevku, ki je moj prvi na Udomačeni statistiki, želim kratko predstaviti dve metodi, s katerima sem se srečal v prvem letniku doktorskega študija statistike in se “zaljubil” vanju. Prvo, analizo simbolnih podatkov (angl. symbolic data analysis) sem spoznal pri predavanjih predmeta Sodobni statistični pristopi, kjer nam je o njej predavala doc. dr. Simona Korenjak Černe z Ekonomske fakultete. Drugo, analizo mešanic (angl. compositional data analysis) pa, zanimivo, bolj po naključju prek običajnega dnevnega statističnega in ekonometričnega brskanja po internetu. Najprej sem odkril, da je zanjo velik specialist tudi sedanji predsednik Statističnega društva Slovenije, prof. dr. Matevž Bren. Nato pa še večje presenečenje: da je na tem področju mednarodna referenca (kolikor mi je to znano) prof. dr. Tim Fry, ekonometrik in dekan Šole za ekonomijo, finance in marketing na RMIT v Melbournu (eni najboljših avstralskih univerz) ter odgovorni za organizacijo konference svetovnega združenja kulturnih ekonomistov ACEI drugo leto v Melbournu, pri kateri sem tudi sam v programskem znanstvenem odboru (kot nekdo, ki že več kot desetletje zelo aktivno deluje tudi na področju kulturne ekonomike). S prof. Fryjem pripravljava članek o uporabi metode analize mešanic pri analizi mednarodne menjave s kulturnimi dobrinami za nekatere statistične probleme, ki niso povsem običajno rešljivi z najbolj enostavnimi pristopi analize mešanic.

Nadaljujte z branjem


1 komentar

Ob mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami

Leta 1981 je bil na prvi feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti 25. november razglašen za mednarodni dan za odpravo nasilja nad nad ženskami in sicer v spomin na sestre Mirabal, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960.

Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Na svetovni ravni podatki, ki so jih zbrali Združeni narodi in druge mednarodne institucije med leti 2011-2014 (UN Women, Facts and Figures: Ending Violence against Women), kažejo, da Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Začetki uporabe statistike v fiziki

Veliko ljudi je prepričanih, da je naravoslovje in z njim tudi fizika deterministična veda, s katero lahko pojasnimo in opišemo tako rekoč vse lastnosti fizikalnih pojavov, pa vendar temu ni tako. Najbolj odmeven dokaz za to je znano načelo nedoločenosti v kvantni mehaniki, ki pravi da ne moremo istočasno poznati lege in gibalne količine (hitrosti) nekega delca v prostoru. V tej objavi bo na kratko predstavljeno kdaj, kako in v kakšne namene je v naravoslovje bil vpeljan pojem verjetnosti in s tem statistike, ki kot vemo gresta skupaj z roko v roki. Nadaljujte z branjem