Konferenca Applied Statistics v Kopru

21.11.2023 by Ana Slavec 1 komentar

Applied Statistics (Uporabna statistika) je letna mednarodna konferenca, ki jo Statistično društvo Slovenije z Univerzo v Ljubljani in v sodelovanju s Statističnim uradom RS organizira v septembru že od leta 2004. Gre za osrednjo statistično konferenco pri nas in z najdaljšo tradicijo. Prvič je potekala v Ljubljani, nato v Ribnem pri Bledu, po pandemiji pa spet v Ljubljani in letos (19. izvedba) prvič v Kopru.

Prvič sem se je udeležila leta 2011, ko sem predstavljala prispevek na podlagi rezultatov moje diplomske naloge. Po tem sem se jo kot doktorska študentka statistike udeležila še trikrat, vendar o njej nisem nikoli pisala na blogu Udomačena statistika, razen bežne omembe v prispevku o Mednarodnem letu statistike v Sloveniji. Na blogu je prispevek o konferenci v preteklih letih napisal Marjan Cugmas, in sicer o njeni 12. izvedbi. Sama sem se je po nekaj letnem premoru konference spet udeležila v letu 2019 in nato prek spleta v pandemičnem letu 2021. Takrat smo v Mladi sekciji Statističnega društva v okviru konference prvič organizirali družabni večer v obliki kviza, ki je potekal prek spletnega orodja Gather Town.

Letošnja konferenca (2023), ki jo je gostila Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (FAMNIT), je bila zame sedma in prvič sem bila tudi članica njenega organizacijskega odbora. Dogodek se je začel v nedeljo, 24. septembra popoldne z delavnico Anžeta Burgerja s Fakultete za družbene vede UL o mikroekonometričnih tehnikah vzročnega ovrednotenja programov.

Slika 1: Delavnica Anžeta Burgreja

Uradna otvoritev konference je potekala v ponedeljek zjutraj, ko so udeležence pozdravili predsednica konference Lara Lusa, rektorica UP Klavdija Kutnar, dekan FAMNIT Ademir Hujdurovič, član uredniškega odbora revije Metodološki zvezki Damjan Škulj in predsednik Statističnega društva Matevž Bren. Sledilo je plenarno predavanje Cécile Proust-Lima z Univerze v Bordeauxu o analizi multivariatnih longitudinalnih in preživetvenih podatkov ter njihovi uporabi v biostatistiki.

Slika 2: Cécile Proust-Lima predava o analizi multivariatnih longitudinalnih in preživetvenih podatkov

V nadaljevanju so potekale predstavitve prispevkov v dveh vzporednih sejah. Največ jih je bilo s področja biostatistike, kjer je bila seja razdeljena v dva dela, v drugem prostoru pa je bila pred kosilom seja o družbenih vedah, po kosilu pa o merjenju in modeliranju. Po popoldanskem odmoru je v enem prostoru sledila seja o matematični statistiki in modeliranju, v drugem pa seja namenjena predstavitvam študentom, kar je bila novost letošnje konference.

Slika 3: Plakatna seja

Na konfernci so bili razstavljeni in predstavljeni tudi štirje posterji. Strokovni del dneva se je zaključil s plenarnim predavanjem o etiki podatkovne znanosti, ki ga je izvedel Richard De Veaux s fakultete Williams College v Massachusettsu. Skozi prisodobo sedmih grehov je predstavil nekaj namernih in nenamernih primerov etičnih kršitev.

Slika 4: Richard De Veaux predava o etiki podatkovne znanosti

Slika 5: Voden ogled Kopra

Dan se je nadaljeval z vodenim ogledom Kopra in zaključil z družabnim večerom, ki smo ga organizirali v Mladi sekciji Statističnega društva. Pripravili smo igro, v kateri se je spopadlo pet petčlanskih ekip. Odgovarjali so na niz 13 vprašanj, kjer so morali ugotoviti določeno količino, od tega koliko otrok je rojenih v Sloveniji v letu 2022 do tega kolikšen delež energije je prišel iz obnovljivih virov energije. Udeleženci so se zelo vživeli v igro in uživali v izzivu. Najbolje se je odrezala skupina “The Hens”.

Slika 6: Družabni dogodek Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije

Slika 7: Zmagovalna skupina “The Hens” (od leve proti desni: Matevž Bren, Ajda Šulc, Vanja Erčulj, Janez Stare in Gaj Vidmar)

Zadnji dan konference se je začel s plenarnim predavanjem o metodah zajemanja in ponovnega zajemanja z aplikacijami na področju zdravja in družbe, ki ga je pripravil Dankmar Böhning z Univerze v Southamptonu. Sledili sta vzporedni seji o analizi omrežij in o modeliranju in simulacijah, po kosilu pa še o uradni statistiki in dve seji namenjeni študentskim predstavitvam. Dogodek se je zaključil z vabljeno sejo pobude STRATOS (STRengthening Analytical Thinking for Observational Studies), ki povezuje strokovnjake na različnih področjih biostatistike in katere cilj je zagotoviti dostopne smernice pri načrtovanju opazovalnih študij in analizi njihovih podatkov. V seji so bili govorci štirje člani te pobude, in sicer Georg Heinze z Medicinske univerze na Dunaju, Maja Pohar Perme z Medicinske fakultete UL, Lara Lusa s FAMNIT UP in Cécile Proust-Lima z Univerze v Bordeauxu. Zaznala sem veliko skupnih točk z aktivnostmi na področju odprte znanosti, v katere sem vključena, zato je bila to zame ena najbolj zanimivih sej na letošnji konferenci.

Slika 8: Dankmar Böhning predava o metodah zajemanja in ponovnega zajemanja z aplikacijami na področju zdravja in družbe

Slika 9: Vabljena seja o iniciativi STRATOS

Letošnja se mi je zdela ena najboljših konferenc Applied Statistics, kar sem se jih udeležila. Organizatorje nas je presenetilo veliko število prispevkov v primerjavi z lansko. Upamo, da se bo trend nadaljeval in bo prispevkov dovolj za tri dni, kot jih je bilo v predpandemičnih časih. Naslednja konferenca bo jubilejna 20. in bo zelo verjetno spet potekala v Kopru.

Seveda je še veliko prostora za izboljšave, med drugim z zagotavljanjem boljše dostopnosti, tako v smislu fizičnega dostopa za gibalno ovirane (dvigalo) kot tudi z vidika upoštevanja različnih področij in nivojev predznanj udeležencev. Nekaj tednov kasneje sem se udeležila letne konference Slovenskega sociološkega društva (prav tako v Kopru) in všeč mi je bilo, kako raznolika je bila udeležba, saj so program popestrile tudi številne okrogle mize (predvsem je bila zanimiva plenarna) in so bili na dogodku poleg akademikov tudi praktiki, od oblikovalcev politik do srednješolskih učiteljev. Poleg sociologov pa je dogodek pritegnil tudi druge družboslovce in humaniste, od arheologov in ekonomistov do jezikoslovcev in psihologov. Morda bi tudi statistiki morali razmišljati o tem, kako na svoje dogodke pritegniti širši krog občinstva? Denimo z naslavljanjem aktualnih tem v družbi in znanosti, kot je umetna inteligenca, pa tudi z upoštevanjem sprememb v vrednotenju raziskovalnega dela.