V zadnjih poletnih dnevih se je v Ribnem pri Bledu odvila 12. konferenca Applied Statistics, ki jo vsako leto organizira Statistično društvo Slovenije. Kot je v okviru uvodnega nagovora poročal predsednik društva in glavni organizator dr. Andrej Blejec, se je letošnje konference udeležilo nekaj več kot 100 udeležencev, približno polovica iz Slovenije.
Konferenca Applied Statistics 2015 se je odvijala med 20. in 23. septembrom v Hotelu Ribno.
Dan pred otvoritvijo konference, je potekala delavnica Research Data Managment Planning: Problems and Solutions, ki sta jo pripravili in vodili Irena Vipavc Brvar in Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov. Izvedena je bila kot kombinacija predavanj in krajših vaj, pri katerih so udeleženci uporabljali določena spletna orodja za upravljanje s podatki. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanjem, povezanim z upravljanjem z odprtimi podatki. Načrt upravljanja s podatki postaja vse bolj pomemben del raziskav, saj se vse pogosteje zahteva objavo podatkov, pridobljenih v raziskavi, podobno pa velja tudi za znanstvene revije, saj dostop do raziskovalnih podatkov omogoča preverjanje znanstvenih rezultatov in odkrivanje napak oziroma zagotavljanje (vsaj delne) ponovljivosti raziskave. Objava podatkov zahteva tudi določeno mero previdnosti: po eni strani zaradi morebitnih etičnih in moralnih razlogov (npr. varovanje osebnih podatkov), po drugi pa zaradi tehničnih (npr. izbira medija in formata za skladiščenje podatkov). Načrt upravljanja podatkov omogoča preprečevanje s tem povezanih zapletov.
“Na konferenci Applied Statistics sem se udeležil delavnice o ravnanju z raziskovalnimi podatki. Pridobili smo zelo obširen uvod v to področje, od samega koncepta open data do vidikov s področja etike, shranjevanja podatkov, metapodatkov, varnostnih kopij … Gre za področje, ki se tako ali drugače tiče praktično vseh, ki imamo opravka s podatki. Hiter pregled glavnih vidikov je bil neprecenljiv.”
Gregor Čehovin, doktorski študent Družboslovne metodologije
V naslednjih treh dneh je bilo predstavljenih 58 referatov, ki so bili razvrščeni v naslednje vsebinske sklope: statistično modeliranje (Statistical Modeling), merjenje (Measurment), statistične aplikacije (Statistical Applications), načrtovanje poskusov (Design of Experiment), biostatistika in bioinformatika (Biostatistics and Bioinformatics), analiza omrežij (Network Analysis) ter ekonomija in ekonometrija (Ekonomics and Econometrics). Že samo pregled obravnavanih področij pokaže, da je bila konferenca vsebinsko zelo raznolika (čeprav se zdi, da so letos prednjačili referati s področja naravoslovja, predvsem medicine in bioinformatike) in zato odlična priložnost za seznanitev s širšim dogajanjem na statističnem parketu v Sloveniji in tujini, hkrati pa tudi za bolj neformalno izmenjavo idej in spletanje zametkov novih znanstvenih sodelovanj. Slednje je še posebej pomembno za najmlajše: študente doktorskega študija Statistika in magistrskega študija Uporabna statistika, ki jim, tako kot vsako leto, tudi letos ni bilo treba plačati kotizacije.
dr. Elja Arjas iz Finske je predstavil referat z naslovom Dynamic treatment regimes as a prediction problem.
Ponedeljek je bil v celoti namenjen predstavitvi referatov. Kot vabljeni predavatelj je konferenco odprl dr. Elja Arjas (Univerza Helsinki, Univerza Oslo) iz Finske. Predstavil je referat z naslovom Dynamic treatment regimes as a prediction problem. Bistvo njegovega predavanja bi lahko povzeli kot predstavitev Bayesovega pristopa, pri katerem kombiniramo orodja za neparametrično modeliranje stohastičnih procesov z dinamičnim programiranjem. Ena izmed posebnosti opisanega pristopa je upoštevanje predhodnih stanj, kar je opisal na primeru zdravljenja nekaterih bolezni, ki zahtevajo več zaporednih obravnav z določenim vmesnim časovnim razmikom, pri čemer je za učinkovito nadaljevanje zdravljenja treba upoštevati odziv bolnika na pretekla obravnavanja.
Sam sem na konferenci nastopil z referatom Comparing partitions, ki je nastal v soavtorstvu z dr. Anuško Ferligoj, in v katerem sem predstavil tri mere za merjenje stabilnosti razvrstitev, dobljenih na dveh množicah enot, kjer je ena množica podmnožica druge množice in kjer imata združevanje in deljenje skupin različen vpliv na vrednost mere. Poleg mene so svoje referate predstavili tudi številni izvajalci magistrskega študija Uporabne statistike.
Maja Pohar Perme , predavateljica na študiju Uporabna statistika, je predstavila analizo preživetja francoskih olimpijcev v primerjavi s splošno populacijo, ki jo je omenila tudi v intervjuju za naš blog.
Tudi torek se je začel z vabljenim predavanjem dr. Ernst C. Wit (Johann Bernoulli Institute, Univerza v Groningenu) iz Nizozemske z naslovom Networks: between measures and data. V enournem predavanju je izpostavil dejstvo, da podatki in statistični modeli v informacijski dobi postajajo vse bolj in bolj kompleksni. Kot alternativo pogosto uporabljenim modelom, ki so definirani kot verjetnostna mera nekaterih opazovanih spremenljivk, je predstavil pristop k analizi strukture spremenljivk z analizo omrežij, kjer vozlišča predstavljajo spremenljivke, povezave med vozlišči pa odnose med spremenljivkami. Pristop se bolj kakor na ocenjevanje parametrov posameznih spremenljivk osredotoča na ugotavljanje pripadajoče strukture grafa, tj. strukture povezav med merjenimi spremenljivkami. Združevanje dobljenih grafičnih modelov z ERGM (Exponential random graph models) lahko predstavlja nov način modeliranja pripadajočih topologij tovrstnih struktur.
“Kot študentu Uporabne statistike mi je bilo zanimivo spremljati primere iz vrste različnih področij našega študija ter uporabo ali razvijanje metod, ki smo jih do sedaj vsaj bežno že spoznali. Veščine znanstvene in strokovne komunikacije so pomembne v preštevilnih poslovnih praksah. Menim, da tovrstne konference urijo komunikacijo, ne samo predstavljalcev, ampak tudi udeležencev samih. Ker imajo prispevki možnost prejeti strokovne komentarje in predloge za izboljšavo, je to lahko koristno za vsakogar, ki ni nujno znanstveni raziskovalec, temveč samo eksperimentira z uporabo statistike, ne glede na strokovno področje.”
Timotej Hudina, magistrski študent Uporabne statistike
V sredo, zadnji dan konference je vzdušje postajajo vse manj in manj formalno, a zaradi tega nič manj strokovno – kvečjemu obratno. Kot tretji vabljeni predavatelj se je predstavil dr. Steve Borgatti (University of Kentucky) iz Združenih držav Amerike. Predavanje A few notes on centrality and flow je pričel s predstavitvijo osnovnih pojmov v analizi socialnih omrežij ter nekaterih pogosteje rabljenih mer središčnosti. Mnoge izmed pogosteje rabljenih mer središčnosti lahko opišemo kot mere, ki pojasnjujejo, kako močno so posamezna vozlišča vpeta v omrežje, pri čemer je vpetost navadno definirana skozi t.i. sprehode. Osrednje vprašanje, ki ga je naslovil dr. Borgatti, se nanaša na primernost rabe mer središčnosti. Pogosto se namreč dogaja, da raziskovalci pojasnjujejo družbene pojave z neko mero središčnosti, čeprav ta neučinkovito povzema družbeni pojav oziroma dogajanje v omrežju. Ena izmed pogosteje rabljenih mer središčnosti je vmesnost. Na primeru pretoka informacij v nekem podjetju lahko rečemo, da je vmesnost pričakovano število dogodkov, ko bo informacija dosegla določenega zaposlenega, pri čemer predpostavljamo, da se bo prenašala samo po najkrajših poteh ter da bo lahko zgolj pri enem zaposlenem hkrati. Raba vmesnosti v takih primerih je problematična, saj informacije v podjetjih navadno ne potujejo v takih pogojih. V nadaljevanju je predstavil nekaj mer, ki bolje odražajo določene (tudi družbene) procese.
V seji po vabljenem predavanju je svoj referat Methodological challenges of measuring and analysing the Slovenian Twitter community, ki ga je pripravila v soavtorstvu z dr. Vladimirjem Batageljem, predstavila tudi doktorska študentka statistike in ena izmed soavtoric bloga Udomačena statistika, Ana Slavec.
“Konferenca je bila izredno dobro organizirana. Tematsko je pokrivala precej različnih področij statistike tako da je vsak lahko nadgradil svoje znanje.”
Nikola Hrelja, magistrski študent Uporabne statistike
Svečani zaključek konference se je zgodil v zgodnjih popoldanskih urah, ko se je glavni organizator, dr. Andrej Blejec, zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi še ene konference Applied Statistics. Naslednja konferenca bo septembra 2016.
Udomačena statistika 
Pingback: Konferenca Applied Statistics v Kopru | Udomačena statistika