Od 17. do 21. julija sem bila na 10. konferenci Evropskega združenja za anketno raziskovanje (ESRA), ki je potekala na Univerzi Bicocca v Milanu (Slika 1). Zame je bila to že četrta konferenca, vendar sem se je nazadnje udeležila njene sedme izvedbe pred šestimi leti v Lizboni. Pred tem sem na blogu pisala o 6. konferenci v Reykjaviku in 5. v Ljubljani.
Prvi dan konference potekajo kratki tečaji in tokrat sem se udeležila delavnice Smart Surveys: Integrating Survey Data and Big Data, ki sta jo izvedla Bella Struminskaya in Peter Lugtig z Univerze v Utrechtu. Pokazala sta različne primere, kako lahko z uporabo novih tehnologij, kot so aplikacije za pametne telefone, senzorji in nosljive naprave dopolnimo anketne podatke, ter s tem povezane metodološke izzive. Na konferenci je bilo v naslednjih dneh tej temi namenjenih še precej sej.
Kot se za prestolnico mode in umetnosti spodobi, je bil večerni sprejem organiziran v kompleksu Pirelli HangarBicocca, enem največjih razstavnih prostorov v Evropi, ki v prostoru nekdanje tovarne lokomotiv predstavlja različna dela sodobne umetnosti. Del stalne zbirke je Sedem nebeških palač (2014-2015) nemškega slikarja in kiparja Anselma Kieferja. Ta v svojih delih pogosto vključuje zgodovinske in kulturne reference, med drugim eno izmed njegovih del vsebuje referenco nizozemskega abstraktnega slikarja Pieta Mondriana.
Dve Mondrianovi deli – verjamem, da povsem neodvisno od zgornje razstave – sta se znašli tudi na prosojnicah plenarnega predavanja Daniela Oberskega, prav tako Nizozemca, z Univerze v Utrechtu, naslovljenega Social measurement – how are we doing?, s katerim se je odprl drugi konferenčni dan (Slika 2). Na začetku je skušal opredeliti družboslovno merjenje ter razpravljal o različnih tehnikah merjenja, ki so bile skozi zgodovino razvite za merjenje družbenih pojavov, vključno z anketami. Kar počnemo je primerjal z Mondrianovih prehodom od impresionističnega sloga (slika na levi) do povzemanja družbene realnosti skozi zbiranje podatkov in njihovo analizo (slika na desni). Merjenje mora biti posplošljivo in reproducibilno, česar v praksi ni vedno možno doseči. Pri ocenjevanju uspešnosti merjenja si je treba pomagati z drugimi viri podatkov. Področje je od 60. let prejšnjega stoletja precej napredovalo, vendar v praksi pogosto manjka faze evalvacije meritev. Tu vidi pomembno vlogo anketnih raziskovalcev, ki lahko s svojim znanjem pomagamo to vpeljati še na druga področja družboslovnega raziskovanja.
Po plenarnemu predavanju smo izbirali med kar petnajstimi vzporednimi sejami. Sama sem se udeležila prvega dela tiste o novih družbenih normah v času Covid-19 (New Social Norms in Times of Covid-19: Challenges for Survey Research), v kateri sem predstavljala tudi sama, in sicer o metodoloških izzivih pri raziskovanju zaščitnih ukrepov in odnosa do cepljenja (Compliance with COVID-19 Protective Measures and Attitudes Towards Vaccination in Slovenia: Methodological Challenges). V okviru seje so bili še podobni prispevki iz Italije, Turčije in Nemčije. Po kosilu pa sem za poslušanje izbrala temo Ideologies and attitudes towards science, ki je bila prav tako povezana s pandemijo – trije raziskovalci z raziskovalnega središča CIEMAT v Španiji so opisali anketno raziskavo o stališčih in ideologijah povezanih z znanostjo v teh časih.
Še en prispevek sem predstavila v prvem delu dopoldneva na tretji dan konference, v seji o anketnih podatkih kot viru za proučevanje okoljskih vprašanj (Survey data as a source to study sustainability and environmental issues), ki je edina na obravnavala teme povezane s podnebno krizo. V moje primeru je bil to pregled literature na temo uporabe anketnih metod na področju trajnostne gradnje (The Use of Survey Questionnaires to Measure Attitudes and Behaviours Related to Sustainable Building Issues), ostali govorci pa so so jih aplicirali pri merjenju stališč glede biodiverzitete, zdravja tal, energetskega prehoda in globalnega segrevanja oziroma klimatskih sprememb. V drugem delu dopoldneva sem se udeležila drugega dela seje o evalvaciji kakovosti alternativnih virov podatkov (Evaluating Quality of Alternative Data Sources to Surveys), v katerem so avtorji anketne podatke primerjali s tistimi iz elektronskih zdravstvenih kartotek, meritev odpadnih voda, policijskih evidenc in uradnih zbirk o visokošolskem izobraževanju.
V popoldanskem delu sem izbrala drugi del seje o primerjavi unipolarnih (npr. od sploh nisem do povsem zadovoljen) in bipolarnih (npr. od povsem nezadovoljen do povsem zadovoljen) lestvic (Restarting the debate on unipolar vs. bipolar rating scales), v kateri sta poglede soočila Randall Thomas iz podjetja Ipsos in Jon Krosnick z Univerze Stanford, ki je bil somentor pri moji doktorski disertaciji. Prvi je na podlagi izsledkov tržnih raziskav zagovarjal uporabo bipolarnih lestvic, drugi pa je predstavil meta-analizo več raziskav, na podlagi katere je pokazal, da lahko z unipolarnimi dosežemo boljšo veljavnost merjenja. Pri teh je optimalno imeti 5-stopenjsko lestvico, medtem ko je pri bipolarnih optimalna 7-stopenjska. Odločitev pa je odvisna tudi od koncepta, saj so nekateri unipolarni, drugi bipolarni.
Četrti dan konference sem se najprej udeležila prvega dela seje o zgodovinskih in filozofskih razmišljanjih o anketnem raziskovanju (Historical and philosophical reflections on survey sampling). Začela se je z orisom zgodnje zgodovine Britanske raziskave kriminalitete, ki so jo zaznamovale strokovne napetosti med statističnim in raziskovalnim oddelkom Ministrstva za notranje zadeve, pri razrešitvi katerih so imele pomembno vlogo mednarodne mreže strokovnjakov. Drugi govorec je bil profesor Michael Traugott z Univerze v Michiganu, ki je raziskoval spreminjajoče se poglede na vlogo volilnih anket (Slika 4). Pokazal je, da je dojemanje točnosti ali zanesljivosti ugotovitev anket povezano s tem, ali se ujemajo z lastnimi pogledi posameznika na to temo, kar nakazuje na zmanjšano sprejemanje vloge anket v družbi. Sledilo je predavanje o metodoloških izzivih družinskih raziskav v Peruju. Zadnje pa je bilo predavanje Jona Krosnicka, ki je na podlagi meta-analize volilnih raziskav v ZDA ugotovil, da tradicionalne metode temelječe na slučajnem vzorčenju ostajajo zanesljive in da neverjetnostni vzorci dajejo bistveno manj natančne rezultate, s čimer ogrožajo percepcijo javnosti o točnosti anket.
Sledila je panelna razprava o anketnem raziskovanju po pandemiji (Survey research post-pandemic: What is it becoming?), ki jo je moderirala Gerry Nicolaas z NatCen, največje neodvisne neprofitne raziskovalne organizacije v Združenem kraljestvu. Sodelovali so Brad Edwards, podpredsednik podjetja Westat, Rory Fitzgerald z Univerze City v Londonu, vodja Evropske družboslovne raziskave, Ruud Luijkx z Univerze v Tilburgu, vodja Evropske raziskave vrednot, Caroline Roberts iz Univerze v Lozani, nekdanja predsednica združenja ESRA, in Christof Wolf, direktor raziskovalnega inštituta GESIS. Pogovarjali so se o prihodnjih izzivih za anketno raziskovanje, kombiniranjem z drugimi viri podatkov, kakovosti podatkov in drugih vprašanjih. Strinjali so se, da osebno anketiranje ne bo izginilo.
Zadnji dan konference sem bila na seji o raziskavah zasebnosti (Recent Developments in Privacy Research), kjer je med drugim predstavljal Jošt Bartol, doktorski študent statistike, zaposlen kot mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Iz slednje je bilo še nekaj udeležencev, ki so imeli prispevke v različnih sejah tekom tedna: Sonja Bezjak (seja Best practices in research data lifecycle during pandemic times, ki jo je moderirala Irena Vipavc Brvar), Živa Broder (Cross-national probability-based web or mixed mode panels) Gregor Čehovin (Overcoming challenges in mobile questionnaire design) May Doušak (Falsification detection in times of crisis: Challenges, opportunities, and new directions) in Andreja Praček (Push-to-Web Surveys: Challenges and Opportunities).
Dogodek se je zaključil z dvema polplenarnima sejama, eno o izzivih in inovacijah na področju odprte znanosti in odprtih podatkov (Open Science & Open Data: Challenges and Innovations) in drugo o prihodnosti anketnega raziskovanja v obdobju po pandemiji (Strategic session on the future of survey practices: How has the pandemic affected survey pratices – which are worth keeping in the long term?), ki je nadaljevala četrtkovo razpravo.
S konference sem odšla z veliko novega znanja in idejami za prihodnje raziskave. Po šestletnemu premoru je bilo osvežujoče spremljati zadnje trende razvoja na področju anketnega raziskovanja ter obnoviti stike s kolegi iz različnih držav. Všeč mi je bilo tudi, da so organizatorji poskrbeli za vpeljavo trajnostnih praks in upam, da bo temam povezanim z okoljsko krizo na naslednjem dogodku namenjena več kot ena seja. Ta bo čez dve leti v nizozemskem Utrechtu, od koder prihaja veliko odličnih anketnih raziskovalcev, zato ne dvomim, da bo program spet zelo kakovosten.
Udomačena statistika 
Pingback: Delavnica WEB DATA OPP o vključevanju novih tipov podatkov v kontekstu spletnih anket | Udomačena statistika