Knjiga The Joy of Statistics

Pred časom sem sodelovala v raziskavi založbe Oxford University Press in v zameno prejela vaučer, s katerim sem si privoščila nakup dveh njihovih knjig. Ena izmed dveh je The Joy of Statistics oziroma “radost statistike” ali “veselje statistike” kot bi lahko naslov dobesedno prevedli v slovenščino.

Posvet o modeliranju in statističnih vidikih COVID-19

V torek, 21. aprila, smo v okviru 4. srečanja Mlade sekcije SdS prek spleta organizirali posvet na temo Modeliranje in statistični vidiki COVID-19 v Sloveniji, na katerem smo soočili pet strokovnjakov, moderirala pa sva ga dr. Andrej Srakar in jaz.  Dogodek je gostil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI), pri organizaciji in promociji dogodka pa je sodelovala tudi skupina COVID-19 Sledilnik.

Poskrbljeno je bilo tudi za prenos v živo in na spletu si lahko takoj po dogodku ogledali posnetek večjega pogovora do 21. ure (01:50:05). Celoten posnetek (02:35:55), ki vključuje tudi končno razpravo, pa si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije.

Uvod v modeliranje in statistične vidike COVID-19

Vir: Johns Hopkins

V zapisu bom spregovoril o nekaterih ključnih modelih sedanje pandemije bolezni COVID-19, ki so nastali v Sloveniji. Pri tem se bom navezal na obstoječo literaturo v mednarodnih krogih, ki je v zadnjih dveh mesecih eksplodirala po verjetno prvi tovrstni študiji Kucharskega in kolegov v februarju 2020.

Potrebujemo sistematično vzorčenje slovenske populacije na protitelesa za COVID-19

Trenutno se na epidemijo odzivamo, ne da bi imeli o njej na voljo podatke na ravni celotne populacije. Ni zanesljive ocene deleža ljudi, ki so zboleli za COVID-19, saj se ljudi testira na podlagi protokola z vključitvenim kriterijem (vir). Takšno testiranje je potrebno za pravilno obravnavo pacientov. Ker pa gre za neverjetnostno vzorčenje, iz števila tako potrjenih okuženih ni možno sklepati na število vseh okuženih v Sloveniji. To ekstrapolacijo otežuje tudi dejstvo, da virus pri velikem delu populacije poteka asimptomatsko ali z blažjimi simptomi.

Rast koronavirusa v Sloveniji (do 14. 3. 2020 do 20h)

Opomba: Prvo različico (podatki za 12. 3.) smo objavili 13. 3. ob 13:20, nato smo besedilo dvakrat posodobili: drugo različico (podatki za 13. 3.) smo objavili 13. 3. ob 20:24, tretjo različico (podatki za 14. 4.) pa 14. 4. ob 21:24. Po tem datumu spodnjega besedila nismo več posodobljali, saj se je spremenil protokol testiranja in podatki niso več primerljivi.

4. marca je bila potrjena prva okužba s koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) v Sloveniji. Želel sem preveriti, kako se je od takrat gibalo število okužb v Sloveniji v primerjavi z okoliškimi državami, saj tovrstne analize za našo državo nisem zasledil.