V četrtek, 17. 9. 2020 sta Katarina Muha in dr. Ana Slavec na 6. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije gostili Janjo Božič Marolt (Mediana – Inštitut za raziskovanje trga in medijev) in dr. Maya Doušaka (Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, CJMMK), ki sta govorila o izzivih in vlogi javnomnenjskih raziskav. Posnetek posveta si lahko ogledate na YouTube kanalu Mlade sekcije, vendar manjka prvih petnajst minut.
Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica Mediane, je pripravila predstavitev o razvoju raziskovalne dejavnosti za trg in izzivih, s katerimi so se pri tem srečevali. Ker so se zavedali pomena kakovostnih, reprezentativnih vzorcev in tudi ustrezno zastavljenih vprašanj in strukturiranih vprašalnikov, so v začetku svojega delovanja sodelovali tudi s strokovnjaki iz akademske sfere. Enega večjih izzivov predstavlja izpeljava vzporednih volitev, pri katerih Mediana dosega skoraj povsem enake rezultate, kot jih kasneje objavi Državna volilna komisija. Ključni člen v tem procesu so anketarji, ki jih intenzivno usposabljajo in tudi pozorno spremljajo in motivirajo ves čas izvedbe raziskave. Gostja je poudarila, da ostaja osebno anketiranje pomemben pristop predvsem zaradi nadzora vzorca in kakovosti odgovorov.
Ob tem pa je izpostavila tudi pritisk naročnikov, ki velikokrat ne razumejo pomena kakovostnega raziskovalnega načrta in s tem povezanih višjih stroškov, zato se pri izvedbi raziskav posvečajo tudi izobraževanju naročnikov.
Dr. May Doušak, raziskovalec v CJMMK in asistent na FDV, je prav tako izpostavil pomen ustrezno motiviranih in usposobljenih anktetarjev pri zagotavljanju kakovosti in verodostojnosti anketnih podatkov. Za ta namen v CJMMK uporabljajo posebno programsko opremo, s pomočjo katere lahko vsakodnevno ocenijo delo anketarjev na terenu in posledično tudi verodostojnost zbranih podatkov. Ključni izziv je velik upad odzivnosti v zadnjih 15 ali 20 letih. Dr. Doušak je navedel podatek, da je bila odzivnost na telefonsko anketiranje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja okrog 90 %, v današnjem času pa se giblje med 45 in 50 %, odvisno tudi od načina anketiranja. Izpostavil je tudi pomen osebnosti in pojavnosti anketarja: posamezniki povečini najbolj zaupajo dobrohotni mlajši upokojenki, zato so to najbolj zaželene anketarke, ki pa jih je v današnjem času težko pridobiti. CJMMK se v sodelovanju s sorodnimi evropskimi institucijami pripravlja na uvedbo anketnih tabličnih računalnikov, posebej prilagojenih za samoanketiranje, ki bi premostile primanjkljaj dobrih anketarjev.
Predstavitvam je sledila zanimiva razprava, v kateri smo se dotaknili tako načinov pridobivanja kontaktov pri vzorčenju kot zagotavljanju kakovosti vzorcev. Glede vprašanja o prehodu na neverjestnostne vzorce sta bila oba gosta zadržana in sta poudarila pomen verjetnostnih vzorcev, ki so reprezentativni glede na raziskovano populacijo. Čeprav je reprezentativnost, kot sta povedala, zaradi nizkega zaupanja splošne populacije vse težje dosegati, pa si pri tem skušajo pomagati tako s sodobno tehnologijo kot z dodatnim usposabljanjem in motiviranjem anketarjev. Nezanemarljivo je tudi znanje drugih raziskovalcev, ki so vključeni v projekt in naročnikov oz. uporabnikov raziskave. Pri sodelavcih so poleg znanja metodologije in statistike pomembni tudi komunikativnost, pismenost, razgledanost in pripravljenost na stalno učenje. Sodelavce v CJMMK iščejo predvsem med študenti in diplomanti programov Družboslovna informatika, Uporabna statistika, Statistika in Družboslovna metodologija, pa tudi s področja sociologije. V Mediani sodelavce iščejo tudi med novinarji, ekonomisti in tržniki, saj so raziskave, ki jih izvajajo, nekoliko bolj raznolike, potrebno pa je tudi aktivno sodelovanje z različnimi naročniki. Predvsem Božič Maroltova je povedala, da pri nekaterih uporabnikih in naročnikih pogreša več znanja in predvsem razumevanja za raziskovalne dejavnosti ter manj vpletanja v proces raziskave, ko to ni potrebno. Pri javnomnenjskih raziskavah je tega sicer manj, oba sogovorca sta omenila kot bolj pogoste neustrezne objave ali interpretacije že objavljenih podatkov v medijih.
Ob pogovoru z dvema raziskovalcema, pri katerih bi lahko pričakovali povsem različne poglede, saj ena prihaja iz gospodarstva, kjer so usmerjeni predvsem v raziskovanje z namenom trženja, drugi pa iz akademskega okolja, kjer so usmerjeni predvsem v temeljno raziskovanje z namenom pojasnjevanja družbenih pojavov, ugotavljamo, da gre pri javnomnenjskih raziskavah pravzaprav ne glede na sektor izvedbe za enake ali vsaj podobne pristope z istim ciljem: na strokoven način pridobiti zanesljive in verodostojne podatke, ki omogočajo karseda objektiven odgovor na zastavljena raziskovalna vprašanja. Želja ostaja, da bi tudi uporabniki podatkov in rezultatov te interpretirali in objavljali na enak način – objektivno, saj javnega mnenja ne moremo označiti za dobrega ali slabega, lahko ga zgolj posnamemo in objektivno predstavimo, takega, kot je.
Udomačena statistika 