Anketa o simptomih COVID-19, 2. del: Analiza agregiranih podatkov za Slovenijo

V prvem delu prispevka sta bila opisana način vzorčenja in vprašalnik Ankete o simptomih COVID-19, ki jo Univerza v Marylandu izvaja v sodelovanju s Facebookom. Prek aplikacijskega vmesnika za statistični program R sva pridobila podatke za Slovenijo in analizirala indikatorje, ki so uteženi in neglajeni.

Potrebujemo sistematično vzorčenje slovenske populacije na protitelesa za COVID-19

Trenutno se na epidemijo odzivamo, ne da bi imeli o njej na voljo podatke na ravni celotne populacije. Ni zanesljive ocene deleža ljudi, ki so zboleli za COVID-19, saj se ljudi testira na podlagi protokola z vključitvenim kriterijem (vir). Takšno testiranje je potrebno za pravilno obravnavo pacientov. Ker pa gre za neverjetnostno vzorčenje, iz števila tako potrjenih okuženih ni možno sklepati na število vseh okuženih v Sloveniji. To ekstrapolacijo otežuje tudi dejstvo, da virus pri velikem delu populacije poteka asimptomatsko ali z blažjimi simptomi.

Rast koronavirusa v Sloveniji (do 14. 3. 2020 do 20h)

Opomba: Prvo različico (podatki za 12. 3.) smo objavili 13. 3. ob 13:20, nato smo besedilo dvakrat posodobili: drugo različico (podatki za 13. 3.) smo objavili 13. 3. ob 20:24, tretjo različico (podatki za 14. 4.) pa 14. 4. ob 21:24. Po tem datumu spodnjega besedila nismo več posodobljali, saj se je spremenil protokol testiranja in podatki niso več primerljivi.

4. marca je bila potrjena prva okužba s koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) v Sloveniji. Želel sem preveriti, kako se je od takrat gibalo število okužb v Sloveniji v primerjavi z okoliškimi državami, saj tovrstne analize za našo državo nisem zasledil.