Bayesov probabilistični numerični pristop k hedonični regresiji

Hedonična regresija je pogost način, kako v ekonomiji ocenjujemo povezavo med posameznimi dejavniki, ki vplivajo na ceno neke dobrine, in ceno samo. V praksi najde številne uporabe, njeno teoretsko ozadje pa izvira iz članka ameriškega ekonomista Sherwina Rosena iz 1974. V prispevku razložim nov Bayesov pristop k ocenjevanju takšnih regresij, ki smo ga večkrat predstavili v zadnjih dveh letih.

Delavnica WEB DATA OPP o vključevanju novih tipov podatkov v kontekstu spletnih anket

Udeležba na kratkem tečaju o pametnih anketah v okviru lanske konference ESRA me je navdihnila, da sem svoj podoktorski projekt razširila z dodatno raziskavo, v kateri sem udeležence prosila, naj v anketo naložijo fotografijo talnih oblog v svoji spalnici. Zbrala sem zelo zanimive podatke in delavnica projekta WEB DATA OPP, ki je potekala marca letos na Univerzi Pompeu Fabra v Barceloni, se mi je zdela odlična priložnost, da jih predstavim.

Projekt WEB DATA OPP financira Evropski raziskovalni svet (ERC) in raziskuje priložnosti za izboljševanje in dopolnjevanje spletnega anketiranja s podatki pridobljenimi iz pametnih telefonov. Slednji nudijo vrsto novih aktivnih in pasivnih orodij za merjenje uporabniške aktivnosti, kar predstavlja vznemirljive priložnosti za anketne in druge raziskovalce, med drugim tudi vključevanje vizualnih podatkov.

O letošnji konferenci SPA 2023 v Lizboni

Letos poleti sem se udeležil 43. mednarodne konference raziskovanja naključnih procesov v verjetnosti Stochastic Processes and their Applications (SPA 2023) v portugalski Lizboni. Konferenca, ki je osrednja na svojem področju, poteka vsako leto z izjemo leta v katerem poteka svetovni kongres verjetnosti in statistike združenj Bernoulli in IMS. Konferenca poteka pod okriljem združenja Bernoulli Society for Mathematical Statistics and Probability.

O poteklem 23. EYSM 2023 v Sloveniji – podoba in preskok naprej področij verjetnosti in matematične statistike

Letos je Slovenija prvič gostila Evropsko srečanje mladih statistikov (EYSM), osrednji mednarodni dogodek verjetnosti in statistike za mlajše raziskovalce. Potekal je preko spleta v krovni organizaciji Statističnega društva Slovenije, na njem pa se je predstavilo 47 raziskovalcev iz 25 evropskih držav. Vključeval je tudi šest plenarnih predstavitev vodilnih raziskovalcev področja v svetovnem merilu in v Sloveniji.

Sferična naključna polja, funkcijske avtoregresije in naključna geometrija

V zapisu pišem o prispevku, ki sem ga letos predstavil v sekcijah uporabe naključnih matrik na 6. mednarodni konferenci ekonometrije in statistike EcoSta2023. Posvetim se tudi zanimivemu področju raziskovanja sferičnih naključnih polj, ki preči raziskovanja v verjetnosti, matematični statistiki in podatkovni znanosti. Posebej se dotaknem razmerja tega raziskovanja do novejših tem v matematični verjetnosti, kot sta Liouvillova kvantna gravitacija in naključna geometrija v splošnem.

Cenilka razlike-v-razlikah za prostorskočasovne podatke

V prispevku pišem o cenilki, ki jo razvijam za posebno obliko metode razlike-v-razlikah za prostorsko časovne podatke. Cenilko sem letos predstavil v osrednjem programu ameriške konference vzročnega sklepanja ACIC 2023. Spodaj predstavim tudi njeno zanimivo uporabo v ekonometričnih analizah ekonomskih učinkov prireditev in dogodkov.

Razlika-v-razlikah oziroma difference-in-differences je statistični pristop k analizi opazovalnih podatkov v analizi vzročnosti, ki je prve uporabe našel v ekonometriji. Sodobnejše uporabe tega pristopa je spodbudilo delo ameriškega ekonomista Orleyja Ashenfelterja. Ashenfelter je znan tudi kot mentor oziroma raziskovalni svetovalec dveh nedavnih Nobelovih nagrajencev za ekonomijo, Davida Carda in Joshue D. Angrista. Zlasti Card je opravil pionirsko delo pri razvoju ekonometričnih metod analize vzročnosti v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, posebej znana je njegova študija skupaj s pokojnim Alanom B. Kruegerjem, ki je bila osnova za nedavno podelitev Nobelove nagrade.

Izzivi, priložnosti in nove smeri anketnega raziskovanja v kriznih časih: reportaža z desete konference ESRA

Od 17. do 21. julija sem bila na 10. konferenci Evropskega združenja za anketno raziskovanje (ESRA), ki je potekala na Univerzi Bicocca v Milanu (Slika 1). Zame je bila to že četrta konferenca, vendar sem se je nazadnje udeležila njene sedme izvedbe pred šestimi leti v Lizboni. Pred tem sem na blogu pisala o 6. konferenci v Reykjaviku in 5. v Ljubljani.

Raziskovanje naključnih matrik v verjetnosti in matematični fiziki

Kot sem na našem blogu že pisal, je verjetnost postala področje, ki ima najbogatejše možnosti raziskovanja od vseh v sodobni matematiki. Naključnost in stohastični elementi lahko obogatijo katero koli matematično področje: algebro, teorijo števil, topologijo, analizo ali parcialne diferencialne enačbe. Teorija verjetnosti meji na več področij, ki so predmet intenzivnega raziskovanja, denimo na takoimenovano naključno geometrijo (angl. random geometry). Ta izhaja iz znane rešitve stohastične Loewnerjeve enačbe s strani Odeda Schramma (2000), ki je pokazal, da je njena rešitev skalirna limita mnogih, če ne večine naključnih procesov na ravnini.

Tenzorsko dopolnjevanje podatkov kot pristop k analizi podatkov občanske znanosti

V preteklih dveh letih sem se veliko ukvarjal z raziskovanjem podatkov občanske znanosti, kar je slovenski izraz za angleški pojem citizen science, ki ga je uvedel akad. prof. dr. Zdravko Mlinar v svojem prispevku v Časopisu za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo v letu 2021.

Izraz predstavlja koncept znanstvenoraziskovalnega dela, pri katerem so v raziskave vključeni neprofesionalni raziskovalci, kot so denimo dijaki in študentje, člani različnih društev, predstavniki posameznih družbenih skupin in drugi predstavniki zainteresirane javnosti, ki niso profesionalni raziskovalci. Občanski raziskovalci lahko delujejo v različnih fazah raziskave, kot npr. pri načrtovanju raziskave in pri formulaciji raziskovalnega problema, pri zbiranju in ustvarjanju raziskovalnih podatkov, pri analizi podatkov ter pri interpretaciji rezultatov (Vir: Občanska znanost).

Utrip vprašalniki (na področju ravnanja s človeškimi viri)

Analitika predstavlja eno najpomembnejših podlag v podporo kakovostnemu odločanju na poslovnem, kadrovskem in drugih področjih. Del analitike so tako imenovane utrip raziskave (ang. pulse survey), ki na področju upravljanja s človeškimi viri postajajo vedno bolj priljubljeno orodje zbiranja povratnih informacij od zaposlenih (Jolton in Klein 2020).

Utrip raziskave so kratki vprašalniki oziroma hitre raziskave nekaj pomembnejših dejavnikov kot sta nadgradnja merjenja zavzetosti in motivacije zaposlenih, ki se izvaja v določenih časovnih intervalih z namenom pridobitve hitre povratne informacije od ciljne skupine (npr. od zaposlenih). Dodano vrednost so prepoznali tudi ponudniki informacijskih rešitev v podporo kadrovski funkciji, kot je na primer Qualtrics.