Demonstracija uporabe metod tekstovnega rudarjenja: tipi socialne opore v spletni podporni skupnosti Neplodnost

Pomen socialne opore na ozdravitev in tudi smrtnost je bil že izpostavljen v številnih raziskavah (na primer Ali, Merlo, Rosvall, Lithman, and Lindström, 2006; McDade, Hawkley, and Cacioppo, 2006; Tomaka, Thompson, and Palacios, 2006). V grobem delimo socialno oporo na informacijsko in emocionalno. Prva vključuje posredovanje informacij osebi, ki potrebuje oziroma išče informacijo, emocionalna pa kot priznanje in ovrednotenje posameznikovih čustev ali nudenje utehe in spodbude (Sherbourne in Stewart, 1991). Ti dve vrsti socialne opore sta v največji meri prisotni tudi v spletnih podpornih skupnostih spoprijemanja z neplodnostjo. Ključni funkciji socialne opore sta blažilni učinek, ki ga ima na stresni odziv posameznika po prejemu informacije, ki povzroča stres. Lahko pa deluje zaviralno, to je prepreči stresni odziv še preden se ta pojavi. Pogovor z osebo, ki nudi socialno oporo, lahko namreč pomaga videti situacijo v drugi luči ali pa zaradi spodbude in empatije služi kot blažilec stresnega odziva. Poleg omenjenih tipov socialne opore, obstajata še dva, in sicer instrumentalna opora in druženje, ki pa sta v spletnih podpornih skupnostih prisotna v manjši meri.

Pogovor z Gregorjem Sočanom

Gregor Sočan je študiral na univerzah v Ljubljani in Groningenu. Trenutno je izredni profesor za psihološko metodologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri izvajanju predmetov s področja psihometrije in uporabne statistike v okviru programov Psihologija, Kognitivna znanost, Uporabna statistika, Statistika ter Humanistika in družboslovje. Njegovi interesi obsegajo multivariatno analizo, metode točkovanja testov, ocenjevanje zanesljivosti in merske invariantnosti ter aplikacijo multivariatnih in psihometričnih metod v psihologiji osebnosti, razvojni psihologiji, zdravstvu in drugod.

Posvet o vizualizaciji zdravstvenih podatkov

Pregovor, da slika velja več kot 1000 besed se je ponovno izkazal za resničnega na 5. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije na temo vizualizacije zdravstvenih podatkov, ki je potekalo v sredo, 3. 6. 2020, preko aplikacije Zoom v gostovanju Fakultete za management Univerze na Primorskem in s prenosom v živo. V virtualnih gosteh so bili štirje gostje, ki se intenzivno ukvarjajo s prikazom podatkov, dogodek pa sva moderirala skupaj z dr. Andrejem Srakarjem.

Koronavirus pod lupo medijskega poročanja

V času, ko je življenje kot ga poznamo zastalo, nam poročanje medijev še toliko bolj predstavlja okno v svet. Da lahko skozenj jasno vidimo, se moramo zavedati narave prejetih informacij ter pomanjkljivosti nekritičnega sprejemanja le-teh.

Poročanje o koronavirusni bolezni COVID-19 je na nacionalnem spletnem portalu rtvslo.si dobilo nov zamah ob razglasitvi epidemije in v obdobju po njej (Slika 1). Analiza besedila pokaže, da so bili v proučevanem obdobju (11. 2. – 26. 3) v katerem je bilo objavljenih 157 člankov o koronavirusni bolezni, prevladujoči negativno naravnani članki. Zanimivo pa je, da merilnik čustvene naravnanosti (tudi sentimenta), ki temelji na leksikonu Hu in Liu ter izračunu razlike med številom pozitivnih in številom negativnih besed v na določen dan objavljenih prispevkih, skozi čas zlagoma narašča od negativnega proti nevtralnemu. Najbolj negativen članek v proučevanem obdobju se ni nanašal na razmere v Sloveniji, ampak na Kitajskem (14. 2.), ko so bili v Evropi le posamezni primeri okužb in je še obstajal dvom o širitvi bolezni COVID-19 k nam. Analiza sentimenta kaže, da nacionalni mediji ob zaostrovanju razmer pri nas, ubirajo nevtralnejši ton, ki ima na bralce pomirjujoč učinek. Poročanje je bilo mnogo bolj senzacionalistično (če se lahko tako izrazimo) pred izbruhom bolezni pri naših sosedih in pri nas.