Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.


1 komentar

Sam po SURSu, se sprehajam, grafe rišem, deklica ti

Še pomnite tovariši, ko nas je v večjem delu Slovenije prizadela ujma, ki je živi spomin ne pomni? Govorim seveda o februarskem žledu leta 2014. Posledic še danes nismo uspeli odpraviti v celoti, kar z vidika organizmov v gozdu seveda ni problem.

V prvih dneh po ujmi je bil del Slovenije odrezan od sveta, saj je bilo veliko gospodinjstev brez električne energije. Takrat sem postavil hipotezo, da bo to super čas za negledanje televizije (pomežik pomežik, dreg s komolcem) in bo po gestacijski dobi značilni za človeka (to je doba devetih mesecev, ko se zarodek razvija v materi) mogoče zaznati povečano število rojstev. V letu 2016 je to s pomočjo statističnih podatkov, ki jih vodi Statistični urad republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS), moč preveriti.

S strani o Prebivalstvu sem posnel podatke o rojstvih po mesecih za zadnja štiri leta. Če 10.2.2014 prištejemo 240 dni (kolikor časa v povprečju traja nosečnost), dobimo kot rezultat 8.10.2014. Poglejmo število rojstev v septembru in novembru, predvsem pa oktobru. Nadaljujte z branjem

Advertisements


1 komentar

Kako prešteti slovenske blogerje?

Pisala nam je bralka Nina, ki jo je zanimalo, kako priti do statističnih podatkov, kot so število blogerjev v Sloveniji, kako je število naraščalo/padalo v zadnjih štirih letih ter kdo piše bloge (spol, starost, tema, demografski podatki). Vprašanje je veliko bolj zahtevno, kot se zdi na prvi pogled. Zanj se ji zahvaljujemo in odgovor objavljamo na blogu.  Nadaljujte z branjem


7 komentarjev

Krasne nove metode ali Kdaj bodo ankete izumrle?

Ob opazovanju zmožnosti pridobivanja in analize podatkov, ki nam ga omogoča nagel razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, si nemalo kdo postavlja vprašanje, ali za pridobivanje kvantitativnih podatkov sploh še potrebujemo anketno raziskovanje. Imamo sisteme, ki omogočajo beleženje vrste podatkov, od nakupov v trgovinah do sledenja mobilnim napravam. Za razliko od 20 in več let nazaj, so podatki dandanes torej relativno poceni dobrina. Dodatna prednost je, da je veliko od teh podatkov možno analizirati v realnem času, od Google iskalnih trendov (npr. gripa ali razne trenutno vroče teme) do ekonomskih indeksov na podlagi cen v spletnih trgovinah.

Na področju družboslovja je opazno predvsem navdušenje nad zmožnostmi procesiranja podatkov s spletnih socialnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter – nekateri govorijo celo o novi vedi, tviterologiji. Razloge za entuziazem odlično ponazori Nicholas A. Christakis (NY Times, 24 Jun 2011): »If you had asked social scientist even 20 years ago what powers they dreamed of acquiring, they might have cited the capacity to incospicuosly track the behaviors, purchases, movements, interactions and thoughts of whole cities of people, in real time.« Nadaljujte z branjem


4 komentarji

Ljubo povprečje, kdor ima porazdelitev

Pri razumevanju okolja okoli nas se moramo pogosto zaradi zapletenosti (kompleksnosti) problemov zanašati na nekakšne povzetke. Denimo primer podjetja z veliko zaposlenimi. Lastnik ne bo mogel poznati vsakega zaposlenega, mu bo pa zelo koristilo, da ve koliko ima zaposlenih, ali pa koliko je zaposlenih na posameznem oddelku. Podobno je pri plačah. Ker si težko predstavljamo višino plač (vseh) zaposlenih, se zatečemo k neki številki, ki vseeno da neko informacijo o plačah. Nadaljujte z branjem