Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.


Komentiraj

Zakaj nas mora skrbeti ogrožena neodvisnost SURS

V varni sobi Statističnega urada RS visi plakat, na katerem je naštetih 16 načel kodeksa ravnanja evropske statistike, med katerimi je na prvem mestu strokovna neodvisnost statističnih organov od drugih političnih, nadzornih ali upravnih oddelkov ali organov, pa tudi od zasebnega sektorja. Brez strokovne neodvisnosti ni možno zagotavljati verodostojnosti statistik.

Ta neodvisnost je bila ogrožena maja letos, ko je bil brez razloga in nekrivdno razrešen Bojan Nastav, ki je bil na mesto generalnega direktorja SURS imenovan avgusta lani, potem ko je bil izbran kot najprimernejši kandidat na javnem razpisu. O tem, ali je bila razrešitev zakonita, stroka ni enotna. Dejstvo pa je, da to, da lahko Zakon o javnih uslužbencih povozi Zakon o državni statistiki (ZDSta), pomeni grožnjo strokovni neodvisnosti državnega statističnega sistema in s tem neusklajenost s prvim načelom zgoraj omenjenega kodeksa. Nadaljujte z branjem


6 komentarjev

Potrebujemo sistematično vzorčenje slovenske populacije na protitelesa za COVID-19

scientist-testing-samples-3912368-1

Trenutno se na epidemijo odzivamo, ne da bi imeli o njej na voljo podatke na ravni celotne populacije. Ni zanesljive ocene deleža ljudi, ki so zboleli za COVID-19, saj se ljudi testira na podlagi protokola z vključitvenim kriterijem (vir). Takšno testiranje je potrebno za pravilno obravnavo pacientov. Ker pa gre za neverjetnostno vzorčenje, iz števila tako potrjenih okuženih ni možno sklepati na število vseh okuženih v Sloveniji. To ekstrapolacijo otežuje tudi dejstvo, da virus pri velikem delu populacije poteka asimptomatsko ali z blažjimi simptomi. Nadaljujte z branjem


4 komentarji

Predavanje Bojana Nastava o uradni statistiki

IMG_20200122_195024V Mladi sekciji eSdeS smo izvedli že drugo statistično predstavitev, tokrat v prostorih FDV, čeprav je bila temo nekoliko bolj ekonomsko obarvana. Dr. Bojan Nastav, novi direktor SURS nam je predstavil pomen, vlogo in sploh delo na področju uradne statistike. Kot je sam povedal, se zadeva sliši birokratsko suhoparno, a skozi zanimivo, strokovno a ne zapleteno predavanje nam je prikazal, da gre ne le za pomembno, ampak tudi zanimivo področje statistike. Nadaljujte z branjem


1 komentar

Drugo srečanje MsSdS: Uradna statistika – od kod in kam?

analytics-banner_fdv

Po prvem tematskem srečanju, na katerem nam je predavala dr. Katarina Košmelj, Mlada sekcija statističnega društva vabi na drugo srečanje, ki bo v sredo, 22. 1. 2020, ob 19. uri na Fakulteti za družbene vede (Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana) v predavalnici 10 v pritličju. Tokrat se bomo podali v vode uradne statistike, ki jo bo na zanimiv način predstavil dr. Bojan Nastav, direktor Statističnega urada RS.

Verjetno smo že vsi slišali ali brali o BDP, gospodarski rasti, stopnji brezposelnosti, rodnosti in drugih kazalnikih stanja v državi. Tudi za temi podatki stoji statistika, to vejo statistike imenujemo uradna statistika.

Dr. Bojan Nastav, direktor SURSa, nekdanji uslužbenec OZN, še prej docent in prodekan na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in predvsem statistik, nam bo pojasnil, katere podatke potrebujemo za izračun teh kazalnikov, kako te podatke pridobimo in pomen uradne statistike za državo in posameznika. Predstavil bo tudi dostop do podatkov preko SURSa, njegovo vlogo v uradni statistiki in njeno smiselno uporabo pri študiju, v raziskovalnem delu in publicistiki.

Čeprav bo tema uradna, bo srečanje potekalo neformalno, zato bo po predstavitvi, ki bo trajala okrog 45 minut, možnost za pogovor in druženje. Lepo vabljeni!

Dogodek je brezplačen, prosimo pa, da se nanj prijavite preko obrazca Eventbrite.


Komentiraj

O konferenci Royal Statistical Society v Belfastu 2019

Naslovna slika

Vir: RSS

Med 2. in 5. septembrom 2019 je v severno-irskem Belfastu potekala letna konferenca krovnega britanskega statističnega združenja Royal Statistical Society (RSS). Konference sem se udeležil drugič, z dvema prispevkoma (enim v osrednjem, metodološkem delu konference in eno kratko predstavitvijo).

RSS je bila ustanovljena leta 1834 kot londonsko statistično društvo in je eno statističnih združenj z najdaljšo tradicijo. Med ustanovnimi člani velja omeniti imena, kot so Richard Jones, Charles Babbage, Adolphe Quetelet, William Whewell in Thomas Malthus, kmalu se je združenju kot prva ženska pridružila tudi Florence Nightingale. Prva ženska predsednica združenja je bila Stella Cunliffe, zanimivo pa je omeniti, da je tudi trenutna predsednica ženska, Deborah Ashby (več tukaj). Med drugimi znanimi osebami, ki so vodile RSS, omenimo še Williama Beveridgea, Ronalda Fisherja, Harolda Wilsona in seveda živečo legendo področja, Sira Davida Roxbeeja Coxa, ki se konferenc še vedno pogosto udeleži (na tej ga sicer nisem opazil).

Nadaljujte z branjem


1 komentar

Sam po SURSu, se sprehajam, grafe rišem, deklica ti

Še pomnite tovariši, ko nas je v večjem delu Slovenije prizadela ujma, ki je živi spomin ne pomni? Govorim seveda o februarskem žledu leta 2014. Posledic še danes nismo uspeli odpraviti v celoti, kar z vidika organizmov v gozdu seveda ni problem.

V prvih dneh po ujmi je bil del Slovenije odrezan od sveta, saj je bilo veliko gospodinjstev brez električne energije. Takrat sem postavil hipotezo, da bo to super čas za negledanje televizije (pomežik pomežik, dreg s komolcem) in bo po gestacijski dobi značilni za človeka (to je doba devetih mesecev, ko se zarodek razvija v materi) mogoče zaznati povečano število rojstev. V letu 2016 je to s pomočjo statističnih podatkov, ki jih vodi Statistični urad republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS), moč preveriti.

S strani o Prebivalstvu sem posnel podatke o rojstvih po mesecih za zadnja štiri leta. Če 10.2.2014 prištejemo 240 dni (kolikor časa v povprečju traja nosečnost), dobimo kot rezultat 8.10.2014. Poglejmo število rojstev v septembru in novembru, predvsem pa oktobru. Nadaljujte z branjem


1 komentar

Kako prešteti slovenske blogerje?

Pisala nam je bralka Nina, ki jo je zanimalo, kako priti do statističnih podatkov, kot so število blogerjev v Sloveniji, kako je število naraščalo/padalo v zadnjih štirih letih ter kdo piše bloge (spol, starost, tema, demografski podatki). Vprašanje je veliko bolj zahtevno, kot se zdi na prvi pogled. Zanj se ji zahvaljujemo in odgovor objavljamo na blogu.  Nadaljujte z branjem


7 komentarjev

Krasne nove metode ali Kdaj bodo ankete izumrle?

Ob opazovanju zmožnosti pridobivanja in analize podatkov, ki nam ga omogoča nagel razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, si nemalo kdo postavlja vprašanje, ali za pridobivanje kvantitativnih podatkov sploh še potrebujemo anketno raziskovanje. Imamo sisteme, ki omogočajo beleženje vrste podatkov, od nakupov v trgovinah do sledenja mobilnim napravam. Za razliko od 20 in več let nazaj, so podatki dandanes torej relativno poceni dobrina. Dodatna prednost je, da je veliko od teh podatkov možno analizirati v realnem času, od Google iskalnih trendov (npr. gripa ali razne trenutno vroče teme) do ekonomskih indeksov na podlagi cen v spletnih trgovinah.

Na področju družboslovja je opazno predvsem navdušenje nad zmožnostmi procesiranja podatkov s spletnih socialnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter – nekateri govorijo celo o novi vedi, tviterologiji. Razloge za entuziazem odlično ponazori Nicholas A. Christakis (NY Times, 24 Jun 2011): »If you had asked social scientist even 20 years ago what powers they dreamed of acquiring, they might have cited the capacity to incospicuosly track the behaviors, purchases, movements, interactions and thoughts of whole cities of people, in real time.« Nadaljujte z branjem


5 komentarjev

Ljubo povprečje, kdor ima porazdelitev

Pri razumevanju okolja okoli nas se moramo pogosto zaradi zapletenosti (kompleksnosti) problemov zanašati na nekakšne povzetke. Denimo primer podjetja z veliko zaposlenimi. Lastnik ne bo mogel poznati vsakega zaposlenega, mu bo pa zelo koristilo, da ve koliko ima zaposlenih, ali pa koliko je zaposlenih na posameznem oddelku. Podobno je pri plačah. Ker si težko predstavljamo višino plač (vseh) zaposlenih, se zatečemo k neki številki, ki vseeno da neko informacijo o plačah. Nadaljujte z branjem