Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.

Nightingale – revija o vizualizaciji podatkov

Komentiraj

Pred nekaj tedni sem prebrala intervju z enim izmed urednikov revije Nightingale, ki jo izdaja Društvo za vizualizacijo podatkov (Data Visualization Society) in je letos prvič izšla tudi v tiskani obliki. Poimenovana je po Florence Nightingale, inovatorki na področju grafične predstavitve podatkov, katere delo in lik zelo cenim, zato sem se odločila naročiti izvod. K nakupu me je seveda pritegnila tudi prikupna naslovnica. Da ne omenjam, da nightingale v angleščini pomeni slavec (kar je tudi moj priimek).

Slika: Naslovnica revije Nightingale

Prva številka revije se osredotoča na temo kulture v najširšem smislu in med drugim vsebuje galerijo vizualizacij različnih vidikov kulture, od svetovnih jezikov do glasbe in filmov. Osebno mi je bila najbolj všeč vizualizacija oblik in (kombinacij) barv državnih zastav, ki si jo je možno ogledati tudi na spletni strani flagstories.co.

Pričakovala sem, da bo v reviji tudi kakšen članek o Florence Nightingale, namesto tega pa sem izvedela za še eno pionirko vizualizacije podatkov, in sicer Mary Eleanor Spear, ki je kariero začela s skiciranjem grafikonov za ameriško davčno upravo (IRS), nadaljevala pa na uradu za statistiko dela (BLS). Objavila je tudi dve knjigi o grafični predstavitvi podatkov, kjer se je osredotočila predvsem na tehnike njihove ročne izdelave. Tej temi sta v reviji namenjena še dva članka, ki bralce spodbujata, da se preizkusijo v tej obrti.

Od zgodovinskih osebnostih je v reviji izpostavljen še ameriški aktivist in sociolog William De Bois, ki je na prelomu iz 18. v 19. stoletje vizualiziral mešanje temnopoltega in belega prebivalstva v ZDA. Opisan je bil tudi spletni izziv #DuBoisChallenge, s katerim so lani sledilce na Twitterju spodbujali k poustvarjanju De Boisovih vizualizacij.

Številka vsebuje tudi več intervjujev z različnimi profili oseb, ki se ukvarjajo z vizualizacijo podatkov ter rubriko s kariernimi namigi (Career Tooltips). Med članki najdemo tudi serijo “grozljive zgodbe” (Dataviz Horror Story), s katerimi želijo avtorji sporočiti, da je neuspeh nujen del strokovnega razvoja posameznika. Čeprav je revija ameriška, pokriva tudi zgodbe z drugih kontinentov, med drugim s člankom o dogajanju na področju vizualizacije podatkov v Aziji.

Nekaj strani je namenjenih konferenci društva, imenovani Outlier – od razmislekov, kako konferenco narediti čim bolj vključujočo do povzetkov nekaj konferenčnih prispevkov (vključno v vizualizacijami). Na koncu je še nekaj recenzij knjig, dogodkov in tečajev, kviz in vizualizacija profila naročnikov revije.

Najbolj uporaben in blizu mojemu področju raziskovanja je bil članek, ki se ni ukvarjal z grafičnim prikazovanjem podatkov, ampak z vizualizacijo obrazcev, ki jih izpolnjujejo prostovoljci v projektih občanske znanosti (angl. citizen science), kot je na primer opazovanje severnega sija. Namen je bil oblikovati obrazec, ki zagotavlja standardiziran zajem podatkov, a hkrati dopušča dovolj prostora za fleksibilnost v primeru nepričakovanih pojavov. 

Reviji je priložen še otroški dodatek The Kids Table, ki vsebuje nekaj predlogov podatkovnih aktivnosti, ki se jih lotimo z otroci (starimi od štirih let naprej), od ustvarjanja vizualizacij z vsakdanjimi predmeti do risanja različnih vrst grafikonov. Komaj čakam, da bosta moja otroka dovolj stara, da jih preizkusimo.

Čeprav revija nudi kar nekaj zanimivega branja, ni zadostila mojim pričakovanjem. Pogrešala sem namreč refleksijo prikazanega z vidika načel kakovosti in razumljivosti, kot jih recimo zagovarja ameriški statistik Edward Tufte, čigar delo je na predlanskem posvetu o vizualizaciji zdravstvenih podatkov v organizaciji Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije, predstavil Gaj Vidmar. Ne le da večina prikazov v reviji ne sledi tovrstnim načelom, pri nekaterih so tudi manjkale osnovne oznake osi in legende, ki bi bolje pojasnile prikazano. Pomanjkljivi so tudi opisi v spremnem besedilu.

Za razliko od Florence Nightingale, ki je podatke skušala predstaviti tako, da bi bili razumljivi tudi tistim, ki niso vajeni branja statističnih besedil, je moj vtis, da revija ne stremi toliko h kakovosti prikazov in vizualizacij podatkov, ampak je njen namen predvsem spodbujanje ustvarjalnosti. Menim, da je zanimiva predvsem za tiste, ki iščejo navdih za čim bolj izvirne in vizualno privlačne prikaze. Idealno pa bi bilo, da bi v prihodnje skušali iskati skladnost med tema dvema pristopoma, saj si nista nasprotna in uporaba obeh vodi do boljših prikazov.

Navdih (Inspiration) bo tudi tema naslednje številke, ki bo izšla še letos. Nanjo se je možno naročiti tako v tiskani kot digitalni obliki.

Avtor: Ana Slavec

Svetovalka za statistiko na centru odličnosti InnoRenew CoE. Pred tem je bila sedem let raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Je članica upravnega odbora Društva mlada akademija, urednica bloga Udomačena statistika ter sovoditeljica Meta PHoDcasta. Na Twitterju je @aslavec.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s