Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.


Komentiraj

Vzorčenje v dobi masivnih podatkov

“Kdaj lahko rešeš, da imaš “big data”? Ko je datoteka tako velika, da je ne moreš odpreti na svojem računalniku.” Nekako takole smo se, malo za hec malo za res, do masivnih podatkov (slovenski izraz za “big data”) opredelili na večerji s kolegom, ki dela na Googlu,  ko je pred letom ali dvema obiskal naš raziskovalni center. “Big data” v marsikaterih krogih velja za modno muho (“buzzword”), saj se zadnje čase uporablja vsevprek – bil je na primer ena izmed glavnih tem na lanskih konferencah AAPOR in Webdatanet ter tudi osrednja tema Statističnega dne. Sicer pa imajo masivni podatki že več desetletno zgodovino in za marsikoga, ki se ukvarja z obdelavo podatkov in statistiko, taka podatkovja, niso nič novega. Res pa je, da tako velikost kot obseg tovrstnih podatkov vse hitreje naraščata.

Masivni podati pomenijo številne priložnosti za praktično uporabo na več področjih – o tem je na primer govori Kennet Cukier (urednik pri reviji The Economist)  v TED videu ‘Big data is better data’ – v tej objavi pa nas nasprotno zanimajo predvsem izzivi, ki jih prinašajo za delo nas, statistikov. Čeprav masivni podatki zaradi kompleksnosti in velikosti zahtevajo drugačne pristope k analizi, ti pristopi še vedno stojijo na starih temeljih, so ugotavljali na okrogli mizi na lanskem Statističnem dnevu. Pa tudi zbiranje podatkov s spraševanjem bo še dolgo relevantno.

Kakšna pa je v dobi masivnih podatkov vloga vzorčenja, tj. izbiranja enot iz populacije v vzorec? Zakaj se zadovoljiti  le z vzorcem enot, če lahko dostopamo do celotne populacije? En razlog je seveda to, da je včasih manj več – bolj kot velikost podatkovja je namreč pomembno to, da podatki koneceptualno ustrezajo temu, kar želimo meriti. Toda tudi v primeru, da masovovni podatki niso pristranski, se v praksi še vedno uporablja vzorčenje. Zakaj? Če se vrnem k večerji, s katero sem začela ta prispevek. Kolega z Googla nam je povedal zgodbo, kako je od statistika na sosednjem oddelku potreboval določeno poizvedbo in bil presenečen, da je ta ni pognal na celotni bazi, ampak le na vzorcu podatkov. Podatkovna baza je bila namreč tako masivna, da jih  niti z najboljšimi računalniki ne zmorejo učinkovito obdelati.

Na to anekdoto sem se spomnila lani, med gledanjem tretje sezone ameriške nadaljevanke House of cards. Doug Stamper (Michael Kelly), išče Rachel Posner (Rachel Brosnahan), ki bi lahko bila pomembna priča v morebitnem procesu proti predsedniku Franku Underwoodu (Kevin Spacey). Obrne se na hekerja Gavina Orsaya (Jimmi Simpson), ki je zaposlen na FBI oddelku za kibernetski kriminal. Gavinu uspe dostop do posnetkov prometnih kamer, v katerih potem išče njen obraz. Vendar je podatkov veliko preveč, da bi zmogel obdelati vse, zato s tehnologijo zaznavanja obraza pregleduje samo slučajno izbran vzorec 10% posnetkov. Vzorca ne more povečati, saj bi to sprožilo varnostne alarme.

HoC1-MOTION

Če še kdo ni gledal tretje sezone serije in se želi izogniti kvarnikom, naj ta odstavek preskoči. Za optimizacijo iskanja Gavin potrebuje dodatne informacije o Rachel, zato se spoprijatelji z njeno nekdanjo prijateljico Liso Williams (Kate Lyn Sheil). Od dekleta izve, da sta se pogovarjali o pobegu v zvezno državo Nova Mehika. Na podlagi teh podatkov lahko Gavin iskanje omeji na manjši obseg in mu jo uspe izslediti. Kako se zgodba konča, pa si sami poglejte.

Danes se je začela nova sezona nadaljevanke in zanimivo bo videti, ali bo statistika spet imela kakšno posebno vlogo v zgodbi. Ta se v filmih, nadaljevankah in na sploh v popularni kulturi tako redko pojavlja, da smo toliko bolj pozorni še na najmanjšo omembo.

Svet, kjer ne bi potrebovali inferenčne statistike,  pa je zaenkrat še domena znanstvene fantastike.


2 komentarja

Vzorec ni le modna muha

Poletje se je poslovilo, prišli so hladnejši dnevi. In, vsaj za večino ženske populacije, to pomeni prevetritev omar in zamenjavo poletnih vzorcev za toplejše in bolj umirjene zimske. Vzorci imajo v modi posebno mesto: za različne priložnosti in postave se priporočajo različni vzorci. Kot je pisala že Ana, imajo vzorci posebno mesto tudi v statistiki – celo tako pomembno, da se jim posveča prav posebna veja statistike – inferenčna statistika.

AtticPatchwork

Tako kot je vzorec blaga kos blaga, s katerim želimo čim bolje predstaviti celotno tkanino, je vzorec v statistiki del populacije, s katerim želimo čim bolje predstaviti celotno populacijo. (Vir slike: Attic24)

Zakaj pravzaprav potrebujemo vzorce v statističnem preučevanju? No, vsekakor ne gre za modno muho. Vsaka raziskava je osnovana na raziskovalnem problemu, s katerim proučujemo neko populacijo – to je naša ciljna populacija. Velikokrat ciljne populacije pri raziskovanju ne moremo zajeti v celoti. Nadaljujte z branjem


5 komentarjev

Včasih je manj več ali uvod v inferenčno statistiko

Kar ne morem verjeti, da že več kot dve leti pišemo blog in se še nismo lotili vzorčenja. Sama sem to temo že večkrat skoraj načela pa sem si vsakič premislila. O tem ne morem pisati, ne da bi prej povedala zgodbo, ki me je navdušila za inferenčno statistiko, tj. sklepanje o lastnostih populacije na podlagi vzorca enot. Zgodbo o anketi, ki je spremenila način, kako se delajo ankete.Prvič sem jo slišala v 2. letniku študija družboslovne informatike, nato pa spet v 1. letniku študija Statistike. Nadaljujte z branjem