Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Kako porabljamo čas?

1 komentar

Iztočnica za ta zapis je knijga, v kateri ni nobene statistike (v ožjem pomenu besede) in nobenega statistika, a je odlično izhodišče za statistično razmišljanje o spremljanju dnevnih rutin. Gre za Daily rituals: How Artists Work, zbirko opisov rutin 161 umetnikov in znanstvenikov. Knjiga je nastala na podlagi bloga Daily Routines, na katerem je Mason Curey, od leta 2007 naprej objavljal anekdote o vsakdanjikih znanih ustvarjalcev, ki jih je našel v različnih člankih na spletu. Priporočila sem jo že v MetaPHoDcast pogovoru, ko sem bila vprašana, ali si želim več prostega časa. Časa imam verjetno dovolj, sem odgovorila, težava je v tem, da nisem najbolje organizirana. V hitrem tempu življenja vsi hrepenimo po večji učinkovitosti, zato se, verjamem, od ustvarjalcev, ki so se vpisali v zgodovino, lahko veliko koristnega naučimo.

Rutine različnih oseb se med seboj zelo razlikujejo – naj na kratko naštejem nekaj izvlečkov. Nekateri so potrebovali več spanja, drugi manj. Descartes je recimo spal deset ur na noč, potem pa je še čez dan pisal v ležečem položaju. Na drugi strani pa na primer Fellini, ki baje nikoli ni spal več kot tri ure zapored. Obstajajo jutranji tipi kot Mead, ki je še pred zajtrkom napisala tisoč besed, ter nočne ptice kot Flaubert, ki je vedno pisal ponoči. Poznani so deloholiki ala Matisse, ki ni počival niti ob nedeljah, na drugi strani pa Sartre, ki so mu zadostovale tri ure dela dopoldne in tri ure popoldne, zato je trdil, da biti plodovit mislec ne zahteva veliko dela. Obstajajo disciplinirani tipi kot Murakami, ki vsak dan vstane ob štirih zjutraj in dela pet do šest ur, popoldne nameni športnim aktivnostim ter je skoraj brez družabnega življenja. Nasprotno pa recimo Joyce v življenju ni imel nobenega reda: vstajal je pozno in bil veliko v družbi. Rutine so različno trdne in spremenljive. Najbolj monotono življenje, z najmanj variacijami, je imel Kant, ki baje nikoli ni zapustil kraja, kjer je živel. So tudi taki, ki so bili zmožni korenitih sprememb rutin, na primer Rice, ki je v mladosti pisala ponoči, ob rojstvu sina pa se je bila prisiljena navaditi na drugačno rutino. Nekateri so imeli poleg ustvarjalnega dela še redno službo, na primer Kafka, medtem ko so se nekateri lahko posvečali samo ustvarjanju. Skrajen primer fokusiranosti samo na delo je bil recimo Freud, ki mu je žena celo dajala zobno pasto na krtačko. Zanimivo je bilo brati tudi o kompulzivnih motnjah. Tesla na primer ni mogel začeti jesti, če prej ni izračunal volumna jedi. Podobno je Beethoven vsako jutro lastnoročno preštel šestdeset zrn za skodelico kave. Kot statističarka sem vsekakor najbolj navdušena nad Skinnerjem, ki je skrbno spremljal svoje delo in risal graf napredka ter računal razmerje med številom ur dela in številom besed, ki jih je napisal.

Ob branju sem razmišljala, kako bi podatke o različnih navadah prepisala v tabelo in jih potem analizirala in vizualizirala. Ni mi bilo treba, ker so to že storili na strani Info we trust (na spodnji sliki).

Vir: Infowetrust.com

Vir: Infowetrust.com

Na zgornji sliki je belo obarvan čas spanja, oranžno obarvan je čas za obroke in druženje, turkizna je rekreacija, temno zeleno je primarno ustvarjano delo, svetlo zeleno sekundarno delo, sivo pa delo, ki ni povezano z ustvarjanjem. Sama bi podatke sicer raje narisala v ravni liniji kot v krogu. Če že morajo biti krogi, pa je prav, da so enako veliki (tale koncentrični kič je na primer slaba praksa, saj je zaradi neenakih dolžin krožnic vizualno zavajajoč).

Poleg tega sem ob branju razmišljala tudi o tem, kako lepo bi bilo imeti tovrstne podatke za večje število ljudi, torej ne le za umetnike in znanstvenike, ampak za splošno populacijo. Taki podatki se seveda že zbirajo, in sicer na več načinov. Če se omejimo le na spanje, so poznane različne zdravstvene raziskave o učinku spalnih navad na zdravje – pred kratkim sem o tej temi poslušala podcast More or Less na BBC (9:36, mp3).

Če gledamo širše, torej na vse naše aktivnosti, pa gre omeniti tudi ankete o porabi časa. Tovrstne raziskave so metodološko zelo zahtevne, saj presečne ankete niso dovolj natančne (svoje aktivnosti v spominu hranimo le nekaj časa), ampak je treba uporabiti metodo dnevnikov, ki pa je zelo zahtevna za respondenta in tudi zelo draga. V Sloveniji je bila nazadnje izvedena v obdobju 2000/2001, v nekaterih drugih državah pa se izvaja pogosteje. V zadnjem času se v tovrstno zbiranje podatkov vključuje tudi pametne telefone, ki respondenta precej razbremenijo, vendar odpirajo nove metodološke izzive.

S telefoni in drugimi pametnimi napravami (zapestnice, ure) lahko zbiramo tudi ti. organske podatke. Veliko nas je, ki svoj telefon uporabljamo za beleženje hoje in športnih aktivnosti (self-tracking), razširjajo pa se tudi tehnologije, ki omogočajo spremljanje spanja (npr. Jawbone, Sense). Številnih aktivnosti pa se na ta način (še) ne da meriti in jih je treba ročno vnašati, če jih želimo spremljati (delo, prehranjevanje). Kot uporabniki imamo na koncu dostop le do lastnih podatkov, do sumarnih pa le podjetja, ki so ponudniki tovrstnih naprav in aplikacij. Omeniti velja tudi pereče vprašanje varovanja zasebnosti uporabnikov.

Za raziskovalce, ki bi želeli proučevati povezanost med vzorci spanja ter drugimi dnevnimi aktivnostmi in lastnostmi uporabnikov, je poleg dostopa do podatkov ovira še to, da gre le za specifično skupino ljudi, torej podatkov ne moremo posplošiti na populacijo. Najbolj primerna metoda za tovrstne raziskave so zato verjetno ankete o porabi časa na pametnih telefonih, kot to počnejo na Nizozemskem.

Ali ste že sodelovali v taki raziskavi ali pa sami zbirate podatke o lastni aktivnosti?

Advertisements

Avtor: Dr. Ana Slavec

Svetovalka za statistiko na centru odličnosti InnoRenew CoE. Pred tem je bila sedem let raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Je članica upravnega odbora Društva mlada akademija, urednica bloga Udomačena statistika ter sovoditeljica Meta PHoDcasta. Na Twitterju je @aslavec.

One thought on “Kako porabljamo čas?

  1. Pingback: Quantified Self ali katere podatke lahko zbiramo o sebi? | Udomačena statistika

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s