Pogovor z Vasjo Vehovarjem

Obujamo rubriko Pogovori, v okviru katere smo v letih 2014 in 2015 več alumnov in profesorjev na študijskem programa statistike prosili, da odgovorijo na naš nabor vprašanj.

Vasja Vehovar je redni profesor statistike na Fakulteti za družbene vede in nekdanji ustanovni predstojnik tamkajšnjega Centra za družboslovno informatiko. Po magisteriju iz ekonomije na Univerzi v Ljubljani je na Univerzi v Essexu diplomiral (1992) in magistriral (1992) s področja podatkovne analize ter na Inštitutu za družboslovno raziskovanje Univerze v Michiganu opravil specializacijo s področja vzorčenja (1992), kasneje pa je tam gostoval tudi kot Fulbrightov štipendist (1998). Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktoriral (1995) na temo nadomestnih enot v anketnem raziskovanju.

Začetki uporabe statistike v fiziki

Veliko ljudi je prepričanih, da je naravoslovje in z njim tudi fizika deterministična veda, s katero lahko pojasnimo in opišemo tako rekoč vse lastnosti fizikalnih pojavov, pa vendar temu ni tako. Najbolj odmeven dokaz za to je znano načelo nedoločenosti v kvantni mehaniki, ki pravi da ne moremo istočasno poznati lege in gibalne količine (hitrosti) nekega delca v prostoru. V tej objavi bo na kratko predstavljeno kdaj, kako in v kakšne namene je v naravoslovje bil vpeljan pojem verjetnosti in s tem statistike, ki kot vemo gresta skupaj z roko v roki.

Zakaj odstotek ni samostojen in zakaj so metodološka pojasnila pomembna?

V tokratnem prispevku želim nekaj besed nameniti temu, zakaj je pomembno, da kontekst podatkov, ki smo jih obravnavali in na podlagi katerih smo prišli do določenih ugotovitev, ki jih želimo predstaviti, predstavimo korektno in dovolj natančno. Pri prebiranju številnih prispevkov, v katerih je navedeno, da gre za poročilo o rezultatih ankete, na primer, o zadovoljstvu diplomiranih študentov, ugotavljam, da se pogosto ponavljajo napake, ki izhajajo iz omenjenega. V tokratnem prispevku se želim ustaviti pri dveh ‘pogostih napakah’, ki ju lahko poimenujemo: