Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.


Komentiraj

Pogovor s Tino Zupanič

Statistike v Sloveniji ni možno študirati le na 3. stopnji, ampak na tudi na 2. bolonjski stopnji. Magistrski študijski program Uporabna statistika se izvaja od leta 2013/2014, že pred tem pa je obstajal stari magistrski program, ki se je izvajal od leta 2002/2003. V rubriki Pogovori, se bomo lotili tudi alumnov magistrskega programa. Na njem je leta 2011 magistrirala naša naslednja sogovornica, Tina Zupanič.

tinaz

Tina Zupanič (vir: osebni arhiv)

Mag. Tina Zupanič je bila po diplomi najprej zaposlena na kot raziskovalka na Centru za metodologijo in informatiko na FDV (v podcentru, ki je sedaj Center za družboslovno informatiko), kjer se je ukvarjala z raziskovanjem rabe interneta v Sloveniji, mobilno rabo internetamobilno telefonijo, spletno obiskanostjo, pa tudi z bolj statističnimi temami, kot na primer napaka zaradi neodgovorov v anketah in uteževanje podatkov. Leta 2007 se je zaposlila na na takratnem Inštitutu za varovanje Zdravja (sedaj Nacionalni inštitut za javno zdravje), kjer je zaposlena še danes, in v tem času tudi magistrirala na temo neodgovorov v raziskavah, povezanih z zdravjem.

Na FDV sva kratek bili sodelavki, julija letos pa sva se srečali na konferenci ESRA, kjer sta s sodelavko Darjo Lavtar predstavljali na temo učinka spodbud respondentom na stopnje odgovorov v zdravstveni anketi CINDI ter o primerjavi zdravja nerespondentov in respondentov v treh slovenskih zdravstvenih anketah. Prosila sem jo, da za blog odgovori na nekaj vprašanj Nadaljujte z branjem

Advertisements


4 komentarji

Manjkajoče vrednosti v anketnem raziskovanju

Uporaba anketnega vprašalnika je za marsikaterega raziskovalca in študenta privlačna metoda zbiranja podatkov. Da so stopnje odgovorov (tako na posamezna vprašanja kot na celoten vprašalnik) v anketnem raziskovanju vedno nižje, je bolj ali manj znano. Nepopolni podatki v anketnih raziskavah so problem, saj lahko tvegamo izkrivljanje rezultatov, če manjkajoče podatke le spregledamo. Ugotovitve v primeru neupoštevanja manjkajočih podatkov so lahko pristranske, ker se enote, ki so v raziskavi sodelovale, lahko razlikujejo od tistih, ki so sodelovanje zavrnile ali so zavrnile odgovor na določeno vprašanje. Če nas, na primer, zanima mnenje vodilnih, k sodelovanju pa smo uspeli pritegniti zgolj zaposlene na referentskih delovnih mestih, bo interpretacija zelo okrnjena. Če bomo to dejstvo spregledali, bodo rezultati, o katerih bomo poročali, lahko zavajajoči. Interesi, moč odločanja in vpliva se namreč (lahko) zelo razlikujejo glede na funkcijo v podjetju. Nadaljujte z branjem