Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Manjkajoče vrednosti v anketnem raziskovanju

4 komentarji

Uporaba anketnega vprašalnika je za marsikaterega raziskovalca in študenta privlačna metoda zbiranja podatkov. Da so stopnje odgovorov (tako na posamezna vprašanja kot na celoten vprašalnik) v anketnem raziskovanju vedno nižje, je bolj ali manj znano. Nepopolni podatki v anketnih raziskavah so problem, saj lahko tvegamo izkrivljanje rezultatov, če manjkajoče podatke le spregledamo. Ugotovitve v primeru neupoštevanja manjkajočih podatkov so lahko pristranske, ker se enote, ki so v raziskavi sodelovale, lahko razlikujejo od tistih, ki so sodelovanje zavrnile ali so zavrnile odgovor na določeno vprašanje. Če nas, na primer, zanima mnenje vodilnih, k sodelovanju pa smo uspeli pritegniti zgolj zaposlene na referentskih delovnih mestih, bo interpretacija zelo okrnjena. Če bomo to dejstvo spregledali, bodo rezultati, o katerih bomo poročali, lahko zavajajoči. Interesi, moč odločanja in vpliva se namreč (lahko) zelo razlikujejo glede na funkcijo v podjetju.

Ko pri izbrani enoti manjka vrednost določene spremenljivke (to je, ko anketiranec na vprašanje, nabor vprašanj ne odgovori), govorimo o manjkajoči vrednosti (angl. missing value) oziroma manjkajočem podatku (angl. missing data).  Če anketiranec ne odgovori na določeno vprašanje, je to neodgovor spremenljivke (na sliki 1 se ti pojavljajo na liniji ‘item Non-responders’), če ne odgovori na celotno anketo (zavrne sodelovanje), gre za neodgovor enote (na sliki 1 to predstavlja točko ‘unit Non-responders’). Na sliki 1 so navedeni tudi tisti, ki po določenem vprašanju zapustijo anketo in ne odgovarjajo več (ang. Answering Drop-Outs), tako imenovani radovedneži (ang. Lurker), ki anketo pregledajo, ne odgovorijo pa na nobeno vprašanje, ter popolni respondenti (ang. Complete Responders), ki odgovorijo na vsa vprašanja v vprašalniku.

Slika 1: Vrste neodgovorov v spletnih anketah

Bosnjak, M., Tuten, T. L., Bandilla, W. 2001. ”Participation in Web Surveys – A Typology.” Source ZUMA – Nachrichten, 48: 7-17.

Pojav manjkajoče vrednosti ni nujno odvisen od vrednosti spremenljivke oziroma od vsebine, po kateri sprašuje določeno vprašanje, npr. nekdo na vprašanje ne odgovori zgolj zato, ker ga pri izpolnjevanju ankete nekaj zmoti in vprašanje pomotoma preskoči. Lahko pa tudi je odvisen od vrednosti spremenljivke, npr. če vprašanje sprašuje po temi, o kateri anketiranec nerad govori in zato vprašanje raje preskoči. O tem govorijo Kumar in Chadrasekar ter Kaambwa in drugi. Še posebej je pri analizi rezultatov raziskave treba nameniti ustrezno pozornost ravno tistim neodgovorom, ki niso nastali slučajno.

Nabor pristopov k upoštevanju in obravnavi manjkajočih vrednosti in podatkov v anketnem raziskovanju je širok in presega obseg tega prispevka. Gre pa za metode, ki so lahko usmerjene v preprečevanje neodgovorov oziroma zagotavljanja višje stopnje odzivnosti respondentov, ignoriranje manjkajočih vrednosti (največkrat nepriporočljivo), uteževanje podatkov zaradi neodgovorov ali obravnavo in nadomeščanje manjkajočih vrednost, če te nastanejo. Obstaja veliko postopkov za nadomeščanje manjkajočih vrednosti, od enostavnejših načinov (npr. vstavljanja povprečne vrednosti), do zahtevnejših postopkov, kot je npr. EM algoritem (Vehovar 2011, 43).

Omenila sem, da je lahko neodgovor na vprašanje, nabor vprašanj ali celoten vprašalnik odvisen od slučaja ali od same vsebine, po kateri vprašalnik ali vprašanje povprašujeta. Nekateri raziskovalci so prepričani, da je stopnja neodgovora spremenljivke višja, če gre za občutljivo vprašanje v primerjavi z vprašanji z manj občutljivo tematiko, navajajo Kristina Kays in drugi. Občutljiva vprašanja obravnavajo tematike, ki sprožajo dileme o družbeni sprejemljivosti ter tudi tista, ki jih anketiranci doživljajo kot vsiljiva ali takšna, pri katerih se anketiranci bojijo ukrepov, če se odločijo iskreno odgovoriti. Nekatere raziskave so pokazale tudi, da anketiranci v primeru občutljivih vprašanj konsistentno podajajo nižje ocene od dejanskih za družbeno nesprejemljiva vedenja (npr. uporaba prepovedanih drog) ter višje ocene od dejanskih za družbeno sprejemljiva vedenja (npr. uporaba varnostnega pasu v avtu) ugotavljata Tourangeau in Yan.

Ali bo posameznik sodeloval v raziskavi in ali bo odgovoril na posamezno vprašanje oziroma nabor vprašanj, pa ni vedno odvisno le od vsebine vprašanja in tudi ne zgolj od slučaja. Na pripravljenost na odgovarjanje vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer način izvedbe raziskave (več neodgovorov v primeru samoanketiranja in spletnih anket kot v primeru telefonskega in osebnega anketiranja) kot tudi sam vprašalnik (daljši vprašalniki, z daljšimi bloki vprašanj imajo več manjkajočih vrednosti in več zavrnitev sodelovanja). Za nesodelovanje v raziskavi in neodgovor na posamezno vprašanje ali nabor vprašanj je lahko razlog tudi kombinacija dolžine vprašalnika in ciljne skupine, ki ji je vprašalnik namenjen. V raziskavi in članku, ki sem ga napisala za novembrsko številko revije HRM, sem obravnavala problematiko manjkajočih podatkov na primeru treh raziskav izvedenih s pomočjo spletnega vprašalnika namenjenega nosilcem kadrovske funkcije. Osnovno pozornost sem namenila primerjavi stopnje manjkajočih vrednosti pri občutljivih vprašanjih v primerjavi z vprašanji, katerih tematika ni bila občutljiva. Izkazalo pa se je, da je na pripravljenost do konca izpolniti vprašalnik bolj vplivala dolžina vprašalnika kot občutljivost tematike. Obsežnost vprašalnika je bila za ciljno skupino, ki ji je bil namenjen, najverjetneje prevelika. K sodelovanju v raziskavi so bili namreč povabljeni nosilci kadrovske funkcije v njihovem delovnem času. Ocenjeno trajanje izpolnjevanja ankete je znašalo približno 15 minut. Eden izmed možnih razlogov za to je, da marsikateri izmed nosilcev kadrovske funkcije zaradi obremenjenosti z delovnimi nalogami ni mogel posvetiti potrebnega časa izpolnjevanju anketnega vprašalnika.

Problem nepopolnih podatkov je prisoten, odkar obstaja anketno raziskovanje. Ko je bil delež neodgovorov nizek, ni ogrožal kakovosti ocen. To se spremeni z višanjem števila anketirancev, ki le delno izpolnijo anketo ali zavrnejo odgovarjanje. Na tem mestu pa je treba dodati, da višja stopnja odgovorov nima nujno pozitivnega vpliva na kakovost rezultatov. Posledica višanja stopnje odgovora je lahko namreč poslabšanje reprezentativnosti, ker se lahko izkaže, da so tisti anketiranci, ki jih uspemo naknadno prepričati v sodelovanje, bolj podobni že obstoječim respondentom kot tisti, ki se ne pustijo prepričati in zavrnejo sodelovanje, ugotavljata Groves in Peytcheva.

Če povzamemo uvodno misel, je pomembno, da manjkajočih vrednosti oziroma podatkov ne spregledamo avtomatično, ampak premislimo o podlagi za njihov nastanek. Če namreč manjkajoče podatke le spregledamo, razpolagamo z rezultati na podlagi realiziranega vzorca, s katerimi ni mogoče upravičeno sklepati na proučevano populacijo. Več o tej tematiki lahko preberete v besedilu prof. Vehovarja o Nepopolnih podatkih v anketah.

 

Advertisements

Avtor: Marija Paladin

Zaposlena na kadrovskem področju. Po izobrazbi magistra znanosti s področja managementa. Kontinuirano raziskovalno aktivna, najbolj na področju preučevanja vloge komunikacije v formalnem okolju, timskega dela ter različnih vidikov upravljanja s človeškimi viri (kadri) in organizacijo. Raziskovalno delo v največji meri temelji na uporabi kvantitativne metodologije in statističnih metod za obdelavo podatkov.

4 thoughts on “Manjkajoče vrednosti v anketnem raziskovanju

  1. Pingback: Včasih je manj več ali uvod v inferenčno statistiko | Udomačena statistika

  2. Pingback: Stara družba, nova družba: trendi kvantitativnega raziskovanja s 70. konference AAPOR | Udomačena statistika

  3. Pingback: Moji vtisi s 6. konference ESRA | Udomačena statistika

  4. Pingback: Štiri anketne napake na primeru predreferendumskih anket | Udomačena statistika

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s