Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.


1 komentar

Pogovor z Alešem Žiberno

Vir fotografije: osebni arhiv AŽ

V rubriki Pogovori smo pripravili drugi intervju v kategoriji alumni statistike. Tokrat smo se pogovarjali z dr. Alešem Žiberno, ki je skupaj z dr. Majo Pohar Perme in dr. Natašo Kejžar, s katero smo odprli rubriko, eden prvih treh doktorandov statistike na Univerzi v Ljubljani.

Aleš Žiberna je izredni profesor na Katedri za družboslovno informatiko in metodologijo na Fakulteti za družbene vede, kjer uči predmete Baze podatkov, Multivariatna analiza, Osnove programiranja in Statistika II z računalniško analizo podatkov. Poleg tega je tudi izvajalec in koordinator modula Družboslovna statistika na magistrskem in doktorskem študiju Statistike na UL. Njegova strokovna področja so bločno modeliranje, linearna regresija, multivariatna analiza, računsko zahtevne metode, kot so simulacije in metode ponovnega vzorčenja ter analiza omrežij. Alešu sem vprašanja preko elektronske pošte zastavila Marija Paladin. Nadaljujte z branjem


2 komentarja

Vloga statistike pri dešifriranju Enigme

Alan Turing (Vir: Wikipedija)

Te dni se v kinodvoranah vrti zgodovinska drama Igra imitacije, ki je nastala po knjižni predlogi Andrewa Hodgesa, Alan Turing: The Enigma. Film pripoveduje zgodbo o britanskem matematiku Alanu Turingu, očetu računalništva in umetne inteligence, ki se je med med 2. svetovno vojno s skupino strokovnjakov trudil razvozlati sporočila nemških vojaških podmornic šifrirana z napravo Enigma. Zgodovinarji ocenjujejo, da so odkritja Turinga in njegovih kolegov pripomogla k skrajšanju vojne za vsaj dve leti ter s tem rešila vsaj 14 milijonov življenj. Pri dešifriranju Enigme in strategiji uporabe rezultatov je imela zelo pomembno vlogo tudi statistika. Nadaljujte z branjem


5 komentarjev

Kockar, ne jezi se

V naravi verjetnosti je, da se bodo zgodile tudi manj verjetne stvari. (Aristotel)1

Veseli december je mimo, zima pa se je šele dobro začela. Še vedno dolge večere si lahko med drugim popestrimo z namiznimi igrami. Meni je tak način preživljanja časa zelo pri srcu, kot statistik pa si seveda ne morem pomagati, da ob metanju kock in vlečenju kartic ne bi razmišljala o verjetnosti in statistiki. Omenjena igralna mehanizma nista priljubljena le v igrah, ampak sta železni repertoar prav vsakega uvoda v verjetnosti račun. Metanje kock ali kovancev se uporablja za ponazarjanje neodvisnih slučajnih dogodkov, karte in vlečenje krogel (brez vračanja) pa navadno za odvisne slučajne dogodke. Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Začetki uporabe statistike v fiziki

Veliko ljudi je prepričanih, da je naravoslovje in z njim tudi fizika deterministična veda, s katero lahko pojasnimo in opišemo tako rekoč vse lastnosti fizikalnih pojavov, pa vendar temu ni tako. Najbolj odmeven dokaz za to je znano načelo nedoločenosti v kvantni mehaniki, ki pravi da ne moremo istočasno poznati lege in gibalne količine (hitrosti) nekega delca v prostoru. V tej objavi bo na kratko predstavljeno kdaj, kako in v kakšne namene je v naravoslovje bil vpeljan pojem verjetnosti in s tem statistike, ki kot vemo gresta skupaj z roko v roki. Nadaljujte z branjem