Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Ljubo povprečje, kdor ima porazdelitev

4 komentarji

Pri razumevanju okolja okoli nas se moramo pogosto zaradi zapletenosti (kompleksnosti) problemov zanašati na nekakšne povzetke. Denimo primer podjetja z veliko zaposlenimi. Lastnik ne bo mogel poznati vsakega zaposlenega, mu bo pa zelo koristilo, da ve koliko ima zaposlenih, ali pa koliko je zaposlenih na posameznem oddelku. Podobno je pri plačah. Ker si težko predstavljamo višino plač (vseh) zaposlenih, se zatečemo k neki številki, ki vseeno da neko informacijo o plačah.

Če obiščemo strani Statističnega urada Republike Slovenije, nas na desni strani pričaka ena taka številka, t.i. bruto povprečna plača. Ko slišimo povprečje, pa se moramo zavedati, da to pomeni, da o pojavu predpostavimo nekaj lastnosti. Povprečje bo informativno, ko bo višina plač zgoščena okoli enega samega plačilnega razreda (t.i. simetrična porazdelitev, na sliki levo zgoraj). Vendar pa obstajajo tudi druge porazdelitve, ki imajo enako povprečje, vendar so po obliki popolnoma drugačne.

Spodnja slika prikazuje hipotetične porazdelitev plač, kjer je povprečna plača 100 enot. Vsak stolpec si lahko predstavljamo kot nekakšen plačilni razred. Višina stolpca ponazarja koliko ljudi pade v ta “plačilni razred”.

povprecna_placa

Graf levo zgoraj prikazuje simetrično porazdelitev, kjer je povprečje približno na sredini. Največ ljudi ima plačo okoli 100 enot, število višjih in manjših plač pa je približno enako. Porazdelitev desno zgoraj je asimetrična (v levo). V primeru plač bi to pomenilo, da ima večina prebivalstva višjo plačo od povprečja. Porazdelitev levo spodaj prikazuje primer, kjer je vsak plačilni razred enako zastopan. Porazdelitev desno spodaj prikazuje primer, ko ima večina ljudi plačo nižjo od povprečja, le nekaj jih ima (zelo) visoko.

Uporaba povprečja za prikazovanje stanja plač je enostaven in pregleden prikaz. Za primerjavo med leti ali državami je ta podatek primeren, a le v kolikor se struktura plač v času ne spreminja. Od povprečja je bolj informativna porazdelitev plač v razredih. Po mojem najboljšem vedenju SURS več kot informacij kot je povprečna plača v javnost ne daje. Bi po vašem mnenju kateri od zgornjih grafov prikazoval približno porazdelitev plač v Sloveniji?

Advertisements

Avtor: Roman Luštrik

Roman je študent statistike. Zanima ga predvsem področje biostatistike. V prostem času strelja kozle.

4 thoughts on “Ljubo povprečje, kdor ima porazdelitev

  1. Tako na suho bi rekla, da je zadnji graf verjetno še najbližje realnemu stanju. V tem primeru bi bila bolj primerna srednja vrednost mediana, kajne?

  2. Mediana se mi zdi še najbolj intuitivna za porazdelitve, ki imajo “en hribček” (recimo temu unimodalna). Pri teh distribucijah, ki pa nimajo nekega kucla, pa težko rečem katera vrednost bi bila tako dobra kot je povprečje pri npr. normalni porazdelitvi.

  3. Pingback: Uporaba različnih mer srednje vrednosti na primeru podatkov o brezposelnosti | Udomačena statistika

  4. Pingback: Številke v marketingu | Udomačena statistika

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s