Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Pogovor z Natašo Kejžar

3 komentarji

V rubriki Pogovori pripravljamo novo vsebino na Udomačeni statistiki. Pripravili smo nabor vprašanj, ki jih bomo zastavljali različnim zanimivim doktorandom našega statističnega študija, pa tudi profesorjem in praktikom, ki se s statistiko ukvarjajo – poslovno. Vprašanja bodo bolj ali manj stalna, k pogovorom pa bomo skušali pritegniti čim bolj raznolike in zanimive goste. Malo za popestritev od sicer nekoliko bolj “resnih” udomačenih tem.

natasaPo naš prvi pogovor s statistikom nismo šli prav daleč – odločili smo se za dr. Natašo Kejžar, eno prvih doktorandk statistike pri nas. Preden se je odločila za študij statistike, je Nataša diplomirala na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL), še pred tem in med študijem pa je bila plavalna reprezentantka s številnimi vrhunskimi rezultati in prejemnica kar nekaj odličij z največjih tekmovanj. Če je bila prej voda njeno domače okolje, pa se je zdaj dodobra udomačila še v številkah in analitičnih metodah. Potem, ko jo je (tedaj športna) kolegica Maja Pohar Perme navdušila za statistiko, se je najprej statistično izobraževala in kalila na Fakulteti za družbene vede UL, zdaj pa je raziskovalka na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete UL. Naša vprašanja sem, kar po elektronski pošti, Nataši zastavila Katka Košmrlj.

Kaj ste študirali pred statistiko? Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?

Zaključila sem univerzitetni študij računalništva na UL in pred vpisom na doktorski študij statistike nekaj mesecev delala kot informatičarka na Zavodu za šport RS. Ker v službi po teh mesecih nisem videla pravega poklicnega izziva, sem se odločila, da grem študirat naprej. Maja Pohar Perme mi je povedala za takrat novonastali študij Statistike, ki se mi je zdel odlična izbira za zamenjavo karierne poti, zato sem se vpisala tudi jaz.

 Če bi morali tezo svoje disertacije opisati v treh stavkih, kaj bi napisali?

V svoji doktorski nalogi naredim pregled razvoja in analize različnih modelov omrežij, ki se razvijajo v času. Ker je podatke za taka omrežja velikokrat nemogoče zbrati, se zato uporabljajo in analizirajo modeli kot njihovi najboljši približki. V nalogi predstavim dva nova pristopa h gradnji takih modelov in proučim nekaj njihovih pomembnih statističnih lastnosti.

S čim se trenutno ukvarjate?

Sem raziskovalka na Inštitutu za statistiko in medicinsko informatiko (UL, MF), kjer poleg znanstvenega dela pomagam pri poučevanju statistike na MF in ZF ter svetujem zdravnikom in raziskovalcem, ki pridejo na IBMI po statistični nasvet. Trenutno s prof. Janezom Staretom dokončujeva članek o lastnostih mer pojasnjene variabilnosti pri analizi preživetja. Študiram tudi moderne pristope k neparametrični statistiki, ki naj bi pomagali pri nadaljevanju tega dela. Povezavo z mojim nekdanjim delom v družboslovni statistiki pa ohranjam s sodelovanjem s prof. Patrickom Doreianom (University of Pittsburgh) pri analizi karier nogometašev. Zanima naju, kakšne so njihove poti (tj. klubi in njihovi rangi) k uspehu, ki je definiran kot igranje v EPL.

Glede na to, da ste v karieri menjali področje raziskovanja, kakšne se vam zdijo razlike pri uporabi statistike na področju družboslovja ter biostatistike in medicine?

Razlike so precejšnje. Če začnem pri zbiranju podatkov – v družboslovju so vprašalniki eden zelo pomembnih načinov, kako dobiti podatke, v medicini so podatki po navadi rezultati različnih (kliničnih) testov. S tem je povezana tudi najobičajnejša vrsta spremenljivk – v družboslovju je malo pravih številskih podatkov, veliko je urejenostnih, ki pa so v medicini zelo redke. Različne vrste spremenljivk  zahtevajo tudi različne statistične metode.

Korespondenčne ali faktorske analize so v medicini zelo redko uporabljane. Tudi analiza omrežij se v medicini uporablja precej manj (poznam aplikacije v epidemiologiji…). Če povzamem, na IBMI sem raziskovanje v statistiki začela skoraj na novo.

S kakšnimi podatki bi želeli delati, pa niso na voljo/nimate sredstev? Kaj pogrešate v statistiki?

Podatki so v statistiki vedno neke vrste izziv. Če ne drugače, preživiš ure pri njihovem čiščenju, dopolnjevanju in preurejanju. Še nikoli pa nisem razmišljala o tem, katerih podatkov nimam, pa si jih želim. Zdi se, da bi bilo statistikom precej lažje, če bi vsako raziskavo lahko zastavili kot eksperimentalno (torej, da bi lahko tudi ljudi vedno randomizirali) :) … ali pa, res bi bilo enostavno, če bi rezultate (izide) o bolnikih lahko dobili takoj in nanje ne bi bilo potrebno čakati leta in leta… Šalo na stran, moje raziskovanje temelji na proučevanju statističnih metod in njihovih lastnosti, ta pa niso neposredno povezana s točno določenimi podatki. Pri statistični teoriji pa res nekaj pogrešam: velikokrat, ko začnem s kakim meni neznanim podpodročjem, je začetek zelo težak (takoj kaki grozni integrali ipd.). Takrat si resnično želim, da bi bilo vse skupaj bolj postopno in razumljivo tudi tistim, ki so v matematiki malce manj vešči.

Kako kot statistik drugače gledate na življenje?

Moj pogled na življenje se zaradi statistike ni čisto nič spremenil. Na svoje življenje ne gledam statistično, saj sem le eden izmed posameznikov, ki so lahko osnova za kakšno statistično količino :)

 Kakšno uporabnost statistike vidite v vsakdanjem življenju? Lahko podate primer (anekdoto) ali pogled, kako statistika (posredno ali neposredno) dviguje kakovost (vsakdanjega) življenja ljudi?

Mogoče res lahko rečem temu “anekdota”… Statistika se uporablja pri testiranju vseh farmacevtskih proizvodov. Tudi cepiv. Vsi poznamo dilemo glede obveznega cepljenja pri otrocih. In tako sem enkrat brala intervju z neko gorečo nasprotnico cepljenja, ki je imela naslednje argumente, ki govorijo proti cepljenju (vse skupaj samo povzemam, ker se ne spomnim več točno): cepivo je strup za organizem, cepljenja so obvezna le zaradi lobijev farmacevtskih družb, cepiva niso učinkovita in v Sloveniji teh bolezni tako ni več. Potem so jo vprašali, ali se boji, da bi bolezen dobil njen otrok, če bi se slučajno pojavila v Sloveniji, pa je dejala: “Ne, saj je tako večina otrok cepljena, zato se bolezen ne bo mogla razširiti.”

Katere spletne strani, bloge ali knjige s področja statistike bi priporočili kot poljudno branje?

Teh je precej, tukaj pa bom omenila knjigo Bena Goldacre-a Bad Science (2008), ki mi je odprla oči glede tega, kako zelo je potrebno podvomiti v vsako zapisano besedo. Zelo kvaliteten blog, ki bo mogoče malce bolj prav prišel družboslovcem, pa je blog skupine priznanega predavatelja Andrewa Gelmana s Columbia University http://andrewgelman.com/ (Statistical modeling, causal inference and social science).

Spremljate blog Udomačena statistika? Kako bi ga ocenili?

Ja, prebrala sem vse objave in zdi se mi super, da se doktorski študenti statistike s čim takim ukvarjajo. Na magistrskem študiju Uporabne statistike s(m)o za take namene odprli Facebook profil, ki ga prav tako redno berem in včasih kaj prispevam.

Advertisements

Avtor: katkakosmrlj

Sem komunikologinja, specialistka managementa v izobraževanju in doktorska študentka družboslovne statistike. Zaposlena sem na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, kjer asistiram pri metodoloških predmetih in delam na projektih, povezanih z visokim šolstvom, zagotavljanjem kakovosti izobraževanja in trajnostno potrošnjo. Raziskovalno se ukvarjam tudi z anketno metodologijo.

3 thoughts on “Pogovor z Natašo Kejžar

  1. Pingback: Pogovor z Alešem Žiberno | Udomačena statistika

  2. Pingback: Pogovor z Janezom Kokošarjem | Udomačena statistika

  3. Pingback: Pogovor z Majo Pohar Perme | Udomačena statistika

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s