Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Pogovor z Alešem Žiberno

1 komentar

Vir fotografije: osebni arhiv AŽ

V rubriki Pogovori smo pripravili drugi intervju v kategoriji alumni statistike. Tokrat smo se pogovarjali z dr. Alešem Žiberno, ki je skupaj z dr. Majo Pohar Perme in dr. Natašo Kejžar, s katero smo odprli rubriko, eden prvih treh doktorandov statistike na Univerzi v Ljubljani.

Aleš Žiberna je izredni profesor na Katedri za družboslovno informatiko in metodologijo na Fakulteti za družbene vede, kjer uči predmete Baze podatkov, Multivariatna analiza, Osnove programiranja in Statistika II z računalniško analizo podatkov. Poleg tega je tudi izvajalec in koordinator modula Družboslovna statistika na magistrskem in doktorskem študiju Statistike na UL. Njegova strokovna področja so bločno modeliranje, linearna regresija, multivariatna analiza, računsko zahtevne metode, kot so simulacije in metode ponovnega vzorčenja ter analiza omrežij. Alešu sem vprašanja preko elektronske pošte zastavila Marija Paladin.

Kaj ste študirali pred statistiko? Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?

Pred statistiko sem študiral na EF, smer Marketing. Pravzaprav me je statistika začela zanimati, ko smo pri študiju obravnavali inferenčno statistiko. Sklepanje iz vzorca na populacijo se mi je zdelo zelo zanimivo, pa tudi iskanje povezav in odvisnosti med spremenljivkami. V povezavi s tem so me zanimale tudi tržne raziskave (predvsem zaradi statistike), še bolj pa mi je statistika postala všeč, ko sem spoznal multivariatne metode. Matematika mi je bila všeč že v srednji šoli, a takrat nisem videl njene uporabnosti. Lahko bi rekli, da sem jo spoznal, ko sem se srečal s statistiko in tržnimi raziskavami.

Če bi morali tezo svoje disertacije opisati v treh stavkih, kaj bi napisali?

Bistvo moje disertacije je razvoj metod za posplošeno bločno modeliranje na omrežjih z vrednostmi na povezavah. Torej, razvil sem metode za razvrščanje enot v omrežjih (bločno modeliranje) in sicer take, kjer lahko iščemo tako razbitje, ki se čim bolj prilega nekemu splošnemu ali bolj natančno določenemu modelu (npr. center-periferija, kohezivne skupine, …)

S čim se trenutno ukvarjate?

Še vedno se raziskovalno največ ukvarjam s (posplošenim) bločnim modeliranjem, trenutno predvsem na ali bolj redkih ali večnivojskih omrežjih. Sicer pa sodelujem tudi kot statistik ali strokovnjak za analizo podatkov pri projektih s področja obramboslovja, zanima pa me tudi večina stvari v povezavi z analizo omrežij.

Glede na to, da veliko delate s programom R za statistično obdelavo podatkov, kaj predlagate nekomu, ki bi se želel naučiti uporabljati program R?

Naj vzame en začetni učbenik ali priporočnik (na voljo jih je kar precej) in predvsem začne veliko poizkušati. Pri tem pa naj se poveže tudi z nekom, ki program že pozna (ali uporabi kakšne mailing liste, uradne ali morda slovensko) ter veliko sprašuje, da uporabe spletnih iskalnikov sploh ne omenjam.

Ker se ukvarjate z analizo omrežij, nas zanima, kje vidite njen potencial za obravnavo spletnih socialnih omrežij kot so Facebook, Twitter in LinkedIn?

Analiza omrežij se veliko uporablja tudi za analizo teh socialnih omrežij. Njena uporaba pri Facebooku in LinkedIn je sicer omejena, ker sta načeloma precej zaprta, je pa Twitter zato bolj »prijazen« za tako raziskovanje. Tako sem že sodeloval pri diplomi, kjer je bilo zgenerirano omrežje sledenja na enem delu slovenskega Twitter prostora, možnosti pa je še precej. Analiza omrežij je uporabna tako za ugotavljanje vplivnih pripadnikov in skupnosti v teh omrežjih, kot tudi za raziskovanje obnašanja uporabnikov, pa še bi lahko našteval.

S kakšnimi podatki bi želeli delati, pa niso na voljo/nimate sredstev? Kaj pogrešate v statistiki?

Načeloma mene osebno bolj zanimajo metode kot sami podatki, tako da kakšnih zelo specifičnih želja nimam. Edino, kar sem pogrešal pred časom, je bilo kakšno večnivojsko omrežje, tako da bi lahko eno izmed metod, ki sem jo razvil za neko posebno omrežje, preveril/uporabil še na kakšnem drugem področju.

Kako kot statistik drugače gledate na življenje?

Zdi se mi, da se morda bolj zavedam, kaj stoji za določenimi številkami, od rezultatov iz anket javnega menja, povprečij na splošno, do ocen poplavne ogroženosti. Bolje razumem verjetnost in slučajnost, kar vpliva tudi na pogled na razne igre na srečo, zavarovalništvo, pa tudi zdravniške prognoze. Večkrat tudi opazim, kako so kakšne statistike uporabljene (namerno ali nenamerno) zavajajoče.

Kakšno uporabnost statistike vidite v vsakdanjem življenju? Lahko podate primer (anekdoto) ali pogled, kako statistika (posredno ali neposredno) dviguje kakovost (vsakdanjega) življenja ljudi?

Uporabnost zame osebno, kot statistika v vsakdanjem življenju sem že orisal v prejšnjem odgovoru. Sicer pa sem prepričan, da je statistika zelo dvignila kakovost življenja, že samo z omogočanjem napredkov v praktično vseh znanostih (npr. medicini, kjer je ključna za razvoj novih zdravil in metod ter preverjanje njihove učinkovitosti in varnosti, podobno pa je tudi v tehniki). Ljudem omogoča tudi boljšo izkušnjo na spletu, saj jim razne spletne strani prilagajajo ponudbo tudi s pomočjo statističnih modelov.

Katere spletne strani, bloge ali knjige s področja statistike bi priporočili kot poljudno branje?

Vsekakor Udomačena statistika ;) in knjigo How to lie with statistics (avtor Darrell Huff). Žal prav dosti priporočil nimam.

Nazadnje spremenjeno 11.3. ob 13:30. Popravljena je bila povezava pri “diplomi”, kjer smo prvotno navedli magistrsko delo Roka Martinca o Merjenju sentimenta na družbenem omrežju Twitter. (mentor ravno tako Aleš Žiberna). Zamenjali smo jo s povezavo do diplomskega dela Boruta Penka o Analizi slovenskih uporabnikov družbenega omrežja Twitter.

Advertisements

Avtor: Marija Paladin

Zaposlena na kadrovskem področju. Po izobrazbi magistra znanosti s področja managementa. Kontinuirano raziskovalno aktivna, najbolj na področju preučevanja vloge komunikacije v formalnem okolju, timskega dela ter različnih vidikov upravljanja s človeškimi viri (kadri) in organizacijo. Raziskovalno delo v največji meri temelji na uporabi kvantitativne metodologije in statističnih metod za obdelavo podatkov.

One thought on “Pogovor z Alešem Žiberno

  1. Pingback: Pogovor z Majo Pohar Perme | Udomačena statistika

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s