Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Sam po SURSu, se sprehajam, grafe rišem, deklica ti

1 komentar

Še pomnite tovariši, ko nas je v večjem delu Slovenije prizadela ujma, ki je živi spomin ne pomni? Govorim seveda o februarskem žledu leta 2014. Posledic še danes nismo uspeli odpraviti v celoti, kar z vidika organizmov v gozdu seveda ni problem.

V prvih dneh po ujmi je bil del Slovenije odrezan od sveta, saj je bilo veliko gospodinjstev brez električne energije. Takrat sem postavil hipotezo, da bo to super čas za negledanje televizije (pomežik pomežik, dreg s komolcem) in bo po gestacijski dobi značilni za človeka (to je doba devetih mesecev, ko se zarodek razvija v materi) mogoče zaznati povečano število rojstev. V letu 2016 je to s pomočjo statističnih podatkov, ki jih vodi Statistični urad republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS), moč preveriti.

S strani o Prebivalstvu sem posnel podatke o rojstvih po mesecih za zadnja štiri leta. Če 10.2.2014 prištejemo 240 dni (kolikor časa v povprečju traja nosečnost), dobimo kot rezultat 8.10.2014. Poglejmo število rojstev v septembru in novembru, predvsem pa oktobru.

rojstva_po_mesecih

Na zgornji sliki vidimo, da v mesecu oktobru število rojstev v letu 2014 nikakor ne odstopa od drugih let. V zadnjih letih celo opazimo padec števila rojstev v teh zadnjih mesecih .

To seveda ne pomeni, da zgornja teza ne drži. Zanimivo bi bilo pogledati podatke še v prostorskem smislu, saj je morda povečano število rojstev omejeno le na z žledom najbolj  prizadete predele (občine).

Ko sem pa že brskal po podatkih SURSa, sem mimogrede izrisal še nekatere druge podatke o rojstvih.

Starost matere (in spol otroka) ob rojstvu otroka od leta 1960 do 2014. S slike, ki prikazuje število rojstev glede na starost matere, je razvidno, da se povprečna starost le-te do leta 2014 povečuje. Prav tako se spreminja oblika porazdelitve in postaja bolj simetrična. To je pričakovano, saj naša kultura ni naklonjena najstniškim nosečnostim. V tem grafu sem sicer pobarval stolpce tudi glede na spol otroka, vendar podatek ni tako zanimiv, saj pričakujemo, da bo razmerje nekje 1:1. V katerem stolpcu ste pa vi?

spol_otroka_in_starost_matere_v_casu

 

Starost in izobrazba matere ob n-rojencu. Na sliki vidimo starost matere, ko je rodila prvega, drugega ali naslednjega otroka. Poleg starosti so matere razporejene v okna glede na izobrazbo. Podatki so zbrani za leta 2010, 2011, 2012 in 2013. Število mater se z višanjem izobrazbe zmanjšuje, tako kot se zmanjšuje število žensk z višjo izobrazbo. Za primerjavo med stopnjami izobrazbe bi bilo potrebno podatke prilagoditi glede na delež žensk v Sloveniji.

Matere, ki to postanejo pred svojim 20. letom, še niso mogle doseči višje izobrazbe, ne moremo pa z gotovostjo trditi, da ne bodo dosegle višje, morda celo 3. visokošolske stopnje (tak primer je, denimo, Manca Košir, ki je diplomirala, magistrirala in doktorirala poleg tega, da je bila mlada mamica). Nenazadnje moramo imeti v mislih, da tu prikazujemo presečne podatke za leta 2010-2013, za doseganje visokošolske izobrazbe pa je potrebnih od 3 (za 1. stopnjo) do približno 10 let za 3. stopnjo.

starost_in_izobrazba_matere_zaporednorojenci

Starost matere in zaporedno rojstvo (izven zakona). Videli smo že, da se je povprečna starost matere z leti zviševala. Enako vidimo na naslednji sliki. Poleg tega vidimo še, kdaj matere rodijo 2., 3.+ otroka. Kaže se, da se z leti število rojstev izven zakona povečuje.

zaporedna_rojstva_in_starost_matere_v_casu_izven_zakona

 

Starost matere in zaporedno rojstvo (v zakonski zvezi). Število rojenih otrok v zakonski zvezi se z leti zmanjšuje, povečuje pa se št. rojenih izven zakonske zveze (glej prejšnjo sliko). S podatki o razmerju zakonskih/koruznih zvez v populaciji trenutno ne razpolagam. Sicer pa je trend števila otrok relativno podoben med tistimi, ki so rojeni v/iz zakonske zveze.

zaporedna_rojstva_in_starost_matere_v_casu_v_zakonski_zvezi

Število rojstev po mesecih od leta 1960. Na prejšnji sliki smo začutili, da se od leta 1994 število rojstev povečuje. Narišimo podatke tako, da bo to bolj vidno. In res, proti koncu 90. let se število rojstev rahlo poveča. Podatki so za leto 1960 in od leta 1970 naprej. Na spletni strani SURS nisem zasledil, čemu ta luknja, saj zagotovo vem, da so se v tem obdobju rodili otroci. Razen če mi ti lažejo glede rojstnega datuma in je bil takrat dejansko izpad – kakšna pa je tvoja teorija zarote?

st_rojstev_v_letu_po_mesecih

Kaj pa očetje? Poglejmo si starost moških v času rojstva otroka. V zadnjih nekaj letih ni zaznati večjih premikov v povprečni starosti. Premoženjske razlike med starostnimi skupinami moških, se torej niso bistveno spremenile.

starost_oceta_ob_rojstvu_po_letih

Kdaj moški priznajo starševstvo otroka? Za poročene se predpostavi, da so biološki očetje, vsi ostali pa morajo to eksplicitno potrditi. Opaziti je, da se z letom 2005 število “priznanj” pred rojstvom začne dvigovati, priznanja po rojstvu pa upadajo. Domnevno stoji za tem uvedba pravice do starševskega dopusta, ki moškemu pripada šele po tem, ko prizna starševstvo. Vse kar je kasneje kot eno leto je v sledeh (se giba nekje od 20-50 primerov na leto).

cas_priznanja_starsevstva_pravilna_y_skala

Upam, da ste se o naših razmnoževalnih navadah izvedeli kaj zanimivega. Seveda se poraja še veliko vprašanj. Še posebej zanimivo bi bilo pogledati dotične podatke še v prostorskem oziru. Kar nekaj zanimivih oblik v podatkih se pojavi (npr. porast števila rojstev po letu 2000), ki so lahko predmet drugih prispevkov. Če imate kako vprašanje glede podatkov (tudi tistih, ki jih nisem predstavil na tem mestu), pa nam pišite in potrudili se bomo pripraviti odgovor.

Advertisements

Avtor: Roman Luštrik

Roman je študent statistike. Zanima ga predvsem področje biostatistike. V prostem času strelja kozle.

One thought on “Sam po SURSu, se sprehajam, grafe rišem, deklica ti

  1. Živjo,

    super hipoteza in izjemno lepi grafi.

    Bi pa imel nekaj pripomb. Po lastnih izkušnjah nosečnost traja predvidoma 40 tednov, cca 270 dni. Izmerjeni podatki pa so na podatki.nijz.si (3b-9 Rojstva, živorojeni, mrtvorojeni po gestacijski starosti in statističnih regijah, Slovenija, letno), kjer vidimo, da se velika večina otrok rodi po 37-41 tednih nosečnosti.

    Žled je trajal od 31. januarja do 10. februarja (če sklepamo po iskalniku rtvslo in google trends). Če tema datumoma prištejemo 37. tednov oz. 41 tednov, dobimo obdobje predvidenih rojstev 17/10 – 24/10.

    Ampak tudi s tem popravljenim datumskim razponom ne moremo potrditi hipoteze. Se zdi, da je še vedno bilo več otrok spočetih na silvestrskih zabavah kot med žledom :)

    lp,
    Matjaž

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s