V sredo sva se z Anžetom udeležila 8. študentske marketinške konference Fanfara. Premamilo naju je to, da so bila letos osrednja tema številke. Zanimalo naju je, kako tržniki uporabljajo statistiko, kaj se v Sloveniji dogaja na tem področju.
Konferenčna vrečka polna oglasnih sporočil. Ni bilo dvoma, da sva na marketinški konferenci.
Ko izvajamo raziskavo, je eden izmed prvih korakov vedno to, da preverimo, ali že obstajajo anketni podatki za izbrano temo. Pri tem so v veliko pomoč predvsem podatkovni arhivi, na primer naš Arhiv družboslovnih podatkov. Ne le, da podatki obstajajo, možno jih je tudi analizirati s spletnimi vmesniki, kot je na primer program PC-Axis, s katerim sem zadnjič analizirala podatke SURS o slovenskih blogerjih. Zelo podoben je tudi vmesnik Nesstar, s katerim lahko, med drugim, analiziramo podatke Evropske družboslovne raziskave (ESS). Uporaba je brezplačna, vendar se je treba registrirati. Nadaljujte z branjem
Pri razumevanju okolja okoli nas se moramo pogosto zaradi zapletenosti (kompleksnosti) problemov zanašati na nekakšne povzetke. Denimo primer podjetja z veliko zaposlenimi. Lastnik ne bo mogel poznati vsakega zaposlenega, mu bo pa zelo koristilo, da ve koliko ima zaposlenih, ali pa koliko je zaposlenih na posameznem oddelku. Podobno je pri plačah. Ker si težko predstavljamo višino plač (vseh) zaposlenih, se zatečemo k neki številki, ki vseeno da neko informacijo o plačah. Nadaljujte z branjem
Udomačena statistika 