Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.

Pogovor z Mojco Bavdaž

Komentiraj

Mojca Bavdaž je izredna profesorica na Ekonomski fakulteti UL, kjer se ukvarja z uradno in ekonomsko statistiko ter predava različne statistične in metodološke predmete. Je tudi med izvajalci predmetov na magistrskem in doktorskem študiju statistike. Leta 2007 je doktorirala iz statistike na temo merskih napak in procesa odgovora v anketah podjetij. Vprašanja za rubriko Pogovori smo ji zastavili preko elektronske pošte.

1. Študirali ste ekonomijo. Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?

Zanimanje za podatke je bilo pri meni zaznati že od malega. Iz otroštva imam npr. cele zvezke zapisanih vmesnih in končnih časov alpskih smučarjev in njihovih razvrstitev. S statistiko pa sem prišla zares v stik šele na fakulteti, ko sem bila demonstratorka pri prof. Bregar, ki me je vključila tudi v tutorstvo statističnih predmetov pri študiju na daljavo v Novi Gorici, kasneje pa mi je ponudila asistentsko mesto.

2. Če bi morali tezo svoje disertacije opisati v nekaj stavkih, kaj bi napisali?

Merske napake v anketnem raziskovanju nastajajo v procesu odgovarjanja na anketna vprašanja. Ta proces je v anketah podjetij odvisen od osebnostnih lastnosti udeležencev, značilnosti anketne raziskave, organizacijskih značilnosti in njihovega vzajemnega delovanja. Organizacijski kontekst in drugi sodelujoči imajo lahko celo precej večjo vlogo od samih respondentov.

3. Kaj so poleg merskih napak še izzivi zbiranja podatkov v anketah podjetij?

Kot v anketah posameznikov je tudi tu velik izziv neodgovor, vendar je nanj precej težje vplivati, saj posegamo v delovne naloge, oportunitetni stroški sodelovanja so precej višji. Podjetja sodelujejo, ker morajo ali pa ker jim je vsebinsko zanimivo oz. koristno.  Ker se podjetja vse bolj (lastniško) povezujejo, postaja vse večji izziv enota opazovanja. Posamezne pravne enote mnogokrat niso relevantne: npr. če želimo priti do podatkov ločeno za trgovino na drobno in debelo pri določenem trgovcu (koncept ‘čistih dejavnostih’), potrebujemo ožje opredeljeno enoto; nasprotno, če nas zanimajo strateški vidiki, investicije, uspešnost, moramo iti širše, vse večkrat tudi čez nacionalne meje, do kamor pač podjetje seže. Izzivi zbiranja podatkov gredo z roko v roki z izzivi merjenja v ekonomiji, ki jim botrujeta predvsem globalizacija in digitalizacija. Brez jasnih konceptov je težko sestaviti dober vprašalnik in priti do pomenljivih zaključkov.

4. S čim se trenutno ukvarjate?

S preveč stvarmi. :) Stalnica je delo s študenti, ki je v koronskem času še bolj intenzivno, in strokovno sodelovanje s SURS. Raziskovalno sem vključena v EU projekt Globalinto, kjer je Ekonomska fakulteta bdela nad izvedbo ankete o neotipljivem kapitalu v sedmih državah, zdaj nas čaka analiza podatkov in metodološkega eksperimenta. Drugi večji zalogaj je bila izvedba mednarodne konference ICES-VI (Sixth International Conference on Establishment Statistics) v juniju, kjer sem bila del programskega odbora, nadaljujem pa delo v uredniškem odboru za izdajo Wileyjeve znanstvene monografije. Trenutno sodelujem tudi pri pripravi člankov z zelo različnimi temami, od obremenitev podjetij s poročanjem do vizualizacije podatkov.

5. S kakšnimi podatki bi želeli delati, pa niso na voljo/nimate sredstev?

Če gledam svoje ozko področje anket podjetij, me zanimajo parapodatki, torej podatki, ki kvantitativno osvetljujejo proces odgovarjanja na vprašanja. Zelo zanimivo bi mi bilo tudi preživeti nekaj časa v podjetjih, da bi zbrala kvalitativne podatke, s katerimi bi bolje ovrednotila razpoložljivost podatkov za potrebe merjenja novih pojavov.

6. Sodelovali ste v odboru Evropskega magisterija uradne statistike (EMOS, European Master in Official Statistics). Za kakšen študijski program gre in kakšna je bila vaša vloga?

Gre za oznako oz. akreditacijo, ki jo Odbor za evropski statistični sistem podeli študijskim programom, ki v zadostni meri dosegajo učne cilje, relevantne za uradno statistiko. Najprej sem sodelovala v delovni skupini, ki je postavila temelje delovanja, ki so morala ustrezati vsem deležnikom (uradni statistiki, univerzam, študentom), nato pa sem bila dva mandata izbrana v odbor EMOS, ki je zadolžen za obravnavo vlog za podelitev oznake, nadzor nad kakovostjo vključenih programov in nadaljnji razvoj izobraževanja za potrebe uradne statistike.

7. Kako kot statistik drugače gledate na življenje?

Težje sprejmem sklepe na vzorcu velikosti ena. :) Na kratko, najbrž več dvomim, ko se srečujem z raznimi podatki in rezultati.

8. Kako bi laiku pojasnili uporabnost statistike v vsakdanjem življenju? Lahko podate primer (anekdoto) ali pogled, kako statistika dviguje kakovost življenja ljudi?

Uradna statistika, s katero se največ ukvarjam, nam pomaga razumeti svet okoli nas in velikokrat zelo vpliva na naše življenje, saj se na njeni osnovi oblikujejo mnoge politike in sprejemajo mnoge odločitve. Od pandemije dalje se tega verjetno vsi zavedamo, saj so zdravstvene statistike predstavljale osnovo za ukrepe proti širjenju koronavirusa. V ekonomski statistiki je ena najbolj »vplivnih« stopnja inflacije; ta vpliva na obrestne mere, investicijske odločitve, spreminja pogodbene vrednosti, pokojnine itd. Globalno uradna statistika omogoča sledenje ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov, s čimer postavlja ogledalo državam in njihovemu delovanju. Uradna statistika torej lahko toliko prispeva k boljšemu življenju, kolikor jo odločevalci ustrezno vključijo v svoje odločanje.

9. Katere spletne strani, bloge ali knjige s področja statistike bi priporočili kot poljudno branje?

Za področje uradne statistike so verjetno najbolj poljudno napisane Eurostatove spletne strani Statistics Explained. K popularizaciji uradne statistike in dinamičnih predstavitev podatkov je veliko prispeval tudi žal že pokojni Hans Rosling (Gapminder); priporočam ogled njegovih TED govorov.  O aktualnih vizualizacijah podatkov pa se velikokrat debatira na Twitterju (Alberto Cairo, Enrico Bertini, Cole Knaflic…). Uradno statistiko na različnih družabnih omrežjih velikokrat povzema in privlačno predstavi Statista.

Avtor: Ana Slavec

Svetovalka za statistiko na centru odličnosti InnoRenew CoE. Pred tem je bila sedem let raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Je članica upravnega odbora Društva mlada akademija, urednica bloga Udomačena statistika ter sovoditeljica Meta PHoDcasta. Na Twitterju je @aslavec.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s