Udomačena statistika

Mladi statistiki pišemo blog.

Anketa o simptomih COVID-19, 3. del: Primerjava s sosednjimi državami

Komentiraj

Pred dobrim mesecem sva objavila analizo agregiranih podatkov ankete o simptomih COVID-19 za obdobje od maja do torka, 10. novembra, le dan pred martinovim. Čeprav se je od takrat rast precej upočasnila, do upada ni prišlo in že nekaj tednov stagniramo pri podobnem številu okuženih in hospitaliziranih. Kako se je od začetka novembra do danes spremenilo vedenje ljudi? In kakšna je bila v obdobju od junija do danes situacija v sosednjih državah?

Prva slika prikazuje delež oseb, ki imajo simptome okužbe z virusom SARS-CoV-2 (vročina ter bodisi kašelj bodisi težave z dihanjem) v obdobju od 1. junija oktobra do 17. decembra. Konec oktobra je ta v Sloveniji presegel en odstotek. Od takrat je še nekoliko naraščal in sredi druge polovice novembra dosegel vrh pri okrog 1.7 % , nato pa je delež začel upadati in sredi decembra smo spet pri okrog odstotku simptomatičnih.

Na Madžarskem se je delež simptomatskih gibal podobno pri nas, medtem ko so bili trendi v ostalih treh sosedah drugačni. V Avstriji je bil delež v začetku oktobra skoraj pri dveh odstotkih , nato je padel pod odstotek, a je v drugi polovici oktobra spet začel naraščati ter sredi novembra dosegel vrh pri skoraj odstotku in pol, nato je pa do sredine decembra upadel do skoraj ravni pol odstotka. V Italiji je bil delež ves čas nižji kot v ostalih državah in ni nikoli presegel enega odstotka. Od naših sosed je delež najbolj naraščal na Hrvaškem – od približno enega odstotka v začetku oktobra so v drugi polovici novembra presegli 3.5 % in šele v decembru je odstotek začel upadati, vendar je še vedno višji od treh odstotkov.

Druga slika za obdobje od 1. junija do 17. decembra prikazuje delež respondentov, ki je v zadnjih štiriindvajsetih urah imel neposreden stik z osebo, s katero ne stanuje. Ta se je pri nas še v začetku oktobra vrtel pri okrog 50 % in je šele po uvedbi policijske ure upadel na okrog 30 % ter se tam ustalil in se ni več bistveno spreminjal.

Od sosednjih držav so najvišji delež stikov imeli na Madžarskem, kjer je še v oktobru okrog 60 % oseb imelo tovrstne stike. Šele v novembru je delež padel pod 50 %, kjer ostaja tudi v decembru. Sledi Avstrija, kjer se je delež oseb s stiki v zadnjih štiriindvajsetih urah v oktobru in v začetku novembra gibal okrog 55 %, nato pa začel strmo padati in v drugi polovici novembra upadel celo pod 40 %, vendar se je v decembru nazaj dvignil nekoliko nad 40 %. V Italiji je bil obseg stikov v začetku oktobra podoben kot pri nas (50 %) in tudi upad je bil sprva podoben, a je pri nas bil zaradi policijske ure sprava hitrejši. Tako kot pri nas se je delež v decembru ustalil na 30%. Na Hrvaškem je bil delež vseskozi nižji. Oktobra in še v prvi polovici novembra je bil okrog 40 % in je šele v drugi polovici novembra upadel na 30 %.

Tretja slika za obdobje od začetka do 17. decembra prikazuje delež vprašanih, ki so v zadnjih sedmih dneh na javnih površinah nosili maske. V Sloveniji se je delež v tem obdobju vseskozi vrtel okrog 80 % in nanj ni znatno vplivala niti uvedba obveznega nošenja mask sredi oktobra. Tisti, ki so dosledno nosili maske torej to počnejo še naprej, medtem ko preostalih 20 % maske ne nosili ali pa jo imajo s sabo in jo uporabljajo le takrat, ko je treba.

Podoben delež nosilcev mask v zadnjem tednu imajo tudi na Madžarskem in Avstriji, le da je pri prvi nekoliko višji, pri drugi pa nekoliko nižji. Opazno višji delež je v Italiji, kjer je masko nosilo 85 % vprašanih. Precej nižji pa je na Hrvaškem, kjer jo je v prvi polovici oktobra nosila manj kot polovica vprašanih in se je v drugi polovici oktobra vzpel na 60 %, kjer je ostal tudi v novembru in decembru. Je morda to razlog za višji odstotek oseb s simptomi bolezni COVID-19 v primerjavi z drugimi proučevanimi državami?

Četrta slika za obdobje od 1. junija do 17. decembra  prikazuje delež respondentov, ki so bili v obdobju zelo ali delno zaskrbljeni glede finančnih sredstev svojega gospodinjstva za naslednji mesec. V Sloveniji je ta delež bil skozi okrog 30 % in se ni bistveno spreminjal.

Od sosednjih držav so najbolj zaskrbljeni na Madžarskem, kjer je delež bil vsekozi okrog (oziroma bolj nad) 40 %. Sledita Hrvaška in Italija, kjer se delež vrti okrog 35 %, v Avstriji pa je podobno kot pri nas bil vseskozi okrog 30 %. V vseh državah je v decembru viden manjši upad, vendar še ni jasno, ali gre za nepomembno oscilacijo ali za trend.

Če prikaze primerjamo s številom novih primerov na 100.000 prebivalcev v tem obdobju, je težko potegniti neke zaključke, saj so posledice obnašanja vidne z zamikom. Nakazuje pa se, da delež oseb, ki so imele neposreden stik z nekom iz drugega gospodinjstva nima vidnega vpliva na epidemiološko sliko, opaznejši je vpliv nošenja mask. Madžarska in Avstrija imata namreč kljub višjemu deležu stikov manjšo pojavnost primerov od Slovenije in Hrvaške, ki sta imeli nižji delež stikov. Pri Hrvaški je razlog za porast primerov najbrž nizek delež nošenja mask, medtem ko je Slovenija v tem kazalcu primerljiva z državami z boljšo epidemiološko sliko. Visok delež oseb, ki nosijo maske, je najbrž prispeval k znižanju števila okužb v Italiji. Za podrobnejšo analizo pa bi morali pri analizi upoštevati še druge dejavnike.

Pri primerjavi držav je treba upoštevati, da so imele različne stopnje odgovora in posledično različno število respondentov. Največ jih je bilo v Italiji (v povprečju preko 5000 na dan), sledi Madžarska s povprečno 1500 respondenti na dan, nato Avstrija z okrog 700, Hrvaška, 400, v Sloveniji pa je na anketo v povprečju bilo 200 odgovorov na dan. Poleg tega so lahko podatki lahko nekoliko pristranski zaradi napake nepokritja, neodgovorov in merskih napak, kar sicer raziskovalci skušajo popraviti z uteževanjem. Več o metodologiji raziskave si lahko preberete v prvem delu prispevka.

Pripravila: Ana Slavec in Andrej Viršček

Avtor: Ana Slavec

Svetovalka za statistiko na centru odličnosti InnoRenew CoE. Pred tem je bila sedem let raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Je članica upravnega odbora Društva mlada akademija, urednica bloga Udomačena statistika ter sovoditeljica Meta PHoDcasta. Na Twitterju je @aslavec.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s