V četrtek, 18. junija 2020, je potekala e-konferenca Raziskovalni podatki in Evropski oblak odprte znanosti, ki jo je organiziralo slovensko vozlišče Združenja za raziskovalne podatke (Research Data Alliance, RDA). Gre za mednarodno združenje, ki si prizadeva za odpravo ovir za deljenje raziskovalnih podatkov, slovensko vozlišče, ki ga koordinira Arhiv družboslovnih podatkov (ADP), pa je stična točka med združenjem in slovenskimi deležniki.
V okviru prve seje so bili predstavljeni rezultati treh delovnih skupin, ki so se oblikovale v okviru projekta vzpostavitve slovenskega RDA vozlišča. Dr. Tomaž Erjavec iz Inštituta Jožef Stefan, ki je v okviru vozlišča koordiniral delovno skupino za infrastrukturne storitve za deljenje podatkov v Sloveniji, je predstavil analizo enajstih delujočih nacionalnih repozitorijev v Sloveniji, ki ponujajo vsaj nekatere odprto dostopne podatke. Ugotavlja, da gre za razmeroma omejen nabor področij, da jih le malo uporablja stalne identifikatorje in žetev metapodatkov in da sta le dva certificirana.
Dr. Mojca Kotar iz Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost UL je predstavila rezultate delavnice o načrtih ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki jo je vozlišče organiziralo marca letos. Sejo je zaključil Janez Štebe iz ADP s predstavitvijo rezultatov pilotnega projekta s slovenskimi znanstvenimi založniki, katerega cilj je bil, da bi bili raziskovalni podatki, ki so podlaga člankov v znanstvenih revijah v Sloveniji, kolikor mogoče odprto dostopni.
Drugo sejo je moderirala Irena Vipavc Brvar iz ADP, predstavljene pa so bile izkušnje raziskovalcev pri načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki. Doc. dr. Ana Cergol Paradiž iz Filozofske fakultete UL je predstavila pripravo in realizacijo načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki v projektu EIRENE. Gre za projekt na področju humanistike, kjer je eden izmed izzivov anonimizacija občutljivih podatkov. Sledila je predstavitev prof. dr. Andreja Blejca iz Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je predstavil FAIR in reproduktibilne podatke na ustanovi s podporo orodja piSA-tree Na področju bioznanosti se proizvajajo ogromne količine podatkov, ki jih je treba ustrezno organizirati, da jih je po nekaj letih še vedno možno ponovno uporabiti.
O zadnji seji, ki je bila posvečena Evropskemu oblaku odprte znanosti (European Open Science Cloud), sem nedavno pisala v prispevku na Metini listi. Gre za vseevropsko platformo, ki bo povezala obstoječe infrastrukture in projekte na tem področju. Najprej smo poslušali predstavitev Dunje Legat iz Univerzitetne knjižnice Maribor o digitalnih veščinah za EOSC. Nato je Peter Sterle iz Ministrstva za šolstvo, znanost in šport govoril o prihodnosti odprte znanosti v Sloveniji. Kot članica delovne skupine FAIR sem sodelovala na okrogli mizi z ostalimi slovenskimi delegati v EOSC.
Ko se v kontekstu ravnanja z raziskovalnimi podatkov govori o veščinah in usposabljanju (npr. shema na spodnji sliki), se mi poraja vprašanje, kje je tu vloga statistične znanosti. Zaradi bogatih izkušenj z delom s podatki, lahko statistiki v razpravo, kako podatke organizirati, veliko prispevamo. Sama to skušam početi v vlogi ambasadorke RDA. Upam, da se bo v prizadevanja za zmanjšanje ovir pri izmenjavi raziskovalnih podatkov vključilo še več statistikov.
Ta dogodek je bil zaključna konferenca projekta za vzpostavitev slovenskega vozlišča Združenja za raziskovalne podatke, vendar se s koncem projekta aktivnosti organizatorja in drugih udeležencev na področju ravnanja s podatki in odprte znanosti ne bodo končale. Vozlišče bo še naprej aktivno in če se še niste včlanili, ste lepo vabljeni, da se pridružite tej skupnosti.
Udomačena statistika 
Pingback: Ana Slavec na konferenci o raziskovalnih podatkih in EOSC | Mlada akademija