Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Pogovor z Mihaelom Permanom

2 komentarja

Mihael Perman je prvi Slovenec, ki je doktoriral iz statistike. Ker študija statistike takrat pri nas še ni bilo (na nobeni stopnji), je doktorat z naslovom “Random discrete measures derived from subordinators” (Slučajne mere subordinatorskega tipa) pripravljal na University of California – Berkeley v ZDA. Je ime, ki se ga študenti statistike brez matematične izobrazbe najprej ustrašimo, saj je nosilec “strašnega” in zelo matematično obarvanega predmeta Metodologija statističnega raziskovanja na našem doktorskem študiju. A že po prvem srečanju ugotovimo, da je poznavanje matematične podlage statističnih algoritmov pomembno in dobrodošlo, prof. Perman pa prijazen in dostopen. Predvsem pa je velik strokovnjak na svojem področju. Raziskovalno se največ ukvarja z aplikativno verjetnostjo, svoje znanje kot profesor prenaša še na študente FMF in EF Univerze v Ljubljani ter FAMNIT-a Univerze na Primorskem, aktiven pa je tudi kot svetovalec na področju iger na srečo (za kazino Hit) in zavarovalništva, med drugim kot nekdanji direktor Agencije za zavarovalni nadzor. V pogovoru, ki sva ga za rubriko Pogovori opravila kar preko elektronske pošte, sva se dotaknila tudi teh tem.

PERMAN

prof. dr. Mihael Perman (vir: LinkedIn)

Študirali ste matematiko. Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?

Med študijem matematike v Ljubljani me je začela zanimati verjetnost, zato sem pri izbiri podiplomskega študija iskal predvsem oddelke s poudarkom na verjetnosti. Statistika je sestrska veda, v Združenih državah pa sestri verjetnost in statistika pogosto sobivata na oddelkih za statistiko. Študij verjetnosti na oddelku za statistiko me je naravno pripeljal do zanimanja za statistiko, tudi če to ni bil prvotni namen.

Bili ste prvi slovenski doktorski študent statistike, vendar takrat še v tujini. Bi lahko na kratko primerjali vaš študij statistike na Berkeleyu z našim programom Statistika na Univerzi v Ljubljani?

Študij na oddelku za statistiko na Berkeleyu je precej bolj matematično obarvan. Večina podiplomskih študentov izhaja iz vrst matematikov, tako da je matematična raven študija višja kot raven študija v Ljubljani. Oddelek sicer nudi tečaje tudi drugim, vendar so se zanje odločali predvsem podiplomski študenti elektrotehnike ali računalništva. Za ekonomiste in družboslovce so posebej prikrojeni tečaji statistike. Druga razlika je ta, da so bile obveznosti sprotne in ni bilo nikakršnega razumevanja za zavlačevanje.

Poznamo vas predvsem kot strokovnjaka s področja verjetnosti, to področje matematike in statistike preizkušate tudi v praksi, predvsem v igralništvu. Ali kdaj tudi pri bolj “vsakdanjih” opravilih preverjate verjetnost različnih izidov in se odločate na podlagi tega?

Imam precej stika z igralništvom, tako s statističnim delom, ko gre za preverjanje domnevnih verjetnosti, kot tudi z razvojem iger na srečo. Če na podlagi tega sprejmem kakšno odločitev, je prej ta, da iger na srečo ne igram. Edini primer, ko v odločanje vstopajo verjetnosti, je izbira zavarovalnih polic. Nekajkrat sem na grobo preračunal, kakšna bi bila neto cena zavarovalne police in to primerjal z dejansko ponujenimi cenami.

Lahko, na kratko, pojasnite pomen/vlogo matematike in predvsem verjetnosti za statistiko?

To je zapleteno vprašanja brez preprostega odgovora. Po eni strani so statistični modeli formulirani v matematičnem jeziku in tudi mnoge izpeljave so zasnovane na matematičnem razmišljanju. Vendar pa statistika ni samo podaljšek matematike, že zato ne, ker je že po duši interdisciplinarna. Dober statistik mora biti sposoben tudi tega, da se zna povezati z vsebino drugih ved in znati vprašanje prevesti v ustrezne statistične formulacije. Tukaj matematična izobrazba lahko pomaga, potreben pa je drugačen občutek za modeliranje in interpretacijo, ki pa ga sama matematika ne more dati in ga je mogoče pridobiti le z izkušnjo. Vsekakor pa je moje mnenje, da je za statistike na doktorskem nivoju, ki želijo statistiko uporabljati samostojno in na višjem nivoju, znanje verjetnosti in za to potrebno znanje matematike nujno potrebno.

Kako bi laiku pojasnili uporabnost statistike v vsakdanjem življenju? Lahko podate primer ali pogled, kako statistika dviguje kakovost življenja ljudi?

Spet je to zapleteno vprašanje. Pogosto se je treba odločati na podlagi podatkov in iz njih izluščiti uporabno informacijo. To se da z dobrimi statističnimi prijemi. Trditve, da statistika neposredno dviguje kakovost življenja, si ne upam izreči. Lahko pa najdemo številne primere, kjer je njena koristnost nedvoumna. Kot primer mi pridejo na misel klinični preizkusi, ki povečujejo varnost zdravil, ali morda makroekonomske napovedi, ki lahko preprečijo slabe ukrepe in pospešijo kakšen dober ukrep. Takih primerov je ogromno, saj se moramo vsi ves čas odločati v okolju, kjer je prisotna negotovost in kvantitativne povezave med količinami nisto jasne.

Statistiki se pogosto očita, da je lažniva. Seveda neupravičeno. Katera statistična laž ali napaka v statističnem sklepanju vas je do sedaj najbolj razjezila?

Statistika sama po sebi ne more biti lažniva, lahko pa so lažnivi statistiki ali uporabniki statistike. Bolj kot namerna lažnivost je težava v tem, da mnogi uporabljajo statistične metode na svojih področjih zato, da bi ugotovitve imele bolj znanstven pridih. Na letošnjem srečanju v Ribnem mi je finski profesor Elja Arjas povedal, da so uredniki ene od osrednjih družboslovnih revij najavili, da ne bodo več sprejemali člankov, ki vsebujejo preizkuse domnev in p-vrednosti. Uporaba statistike vsepovprek je po mojem večja težava kot sama lažnivost in to se moramo vprašati tudi tisti, ki statistiko poučujemo.

Ne spomnim se, da bi me res ujezila kakšna statistična laž. Me je pa pogosto ujezilo sprevračanje ugotovitev na statistični osnovi. Primer, ki se ga spomnim, je pričanje profesorja Terryja Speeda na sojenju ameriškemu zvezdniku OJ Simpsonu. Terry Speed je vrhunski profesor z Berkeleya, ki je kot sodni izvedenec pričal o zanesljivosti DNK dokaznega gradiva. Način, kako so odvetniki obrambe sprevračali besede, je bil čez vsako mero neokusnosti in me je prav razjezil. Občasno me razjezijo tudi kakšne ankete v Sloveniji. Ob privzetku, da so vzorci izbrani ustrezno, se dve anketi ne moreta v svojih ugotovitvah razlikovati za 25%. Nekaj je na tem, da so vprašanja zastavljena tako, da tistega, ki odgovarja, vodijo k določenim odgovorom. Rezultatu takih anket bi morda lahko rekli laž.

Kaj bi počeli, če ne bi bili statistik?

Med študijem matematike sem se odločal med verjetnostjo in bolj uporabno matematiko okrog diferencialnih enačb. Odločil sem se za verjetnost in s tem do neke mere tudi za statistiko. V gimnaziji so me privlačili klasični jeziki.

Katere spletne strani, bloge ali knjige s področja statistike bi priporočili kot poljudno branje?

Na moje pojmovanje statistike je precej vplival profesor David Freedman na Berkeleyu, ki se je ukvarjal z vprašanji dometa in ustrezne uporabe statistike. Zanimiva je že knjiga iz statistike, ki jo je napisal s soavtorjema R. Pisanijem in R. Purvesom. Knjiga je elementarna, vendar jasno in nedvoumno bralca pouči o tem, kaj je prav in kaj ne. Profesor Freedman je napisal precej člankov s področja rabe in zlorabe statistike v ekonomiji, medicini in drugih vedah. Te članke gotovo priporočam.

 

Nazadnje spremenjenoo 1.12. ob 18:55. V prvem odstavku smo besedi direktor dodali besedo ‘nekdanji’, ki nam je nekako ušla.

Advertisements

Avtor: katkakosmrlj

Sem komunikologinja, specialistka managementa v izobraževanju in doktorska študentka družboslovne statistike. Zaposlena sem na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, kjer asistiram pri metodoloških predmetih in delam na projektih, povezanih z visokim šolstvom, zagotavljanjem kakovosti izobraževanja in trajnostno potrošnjo. Raziskovalno se ukvarjam tudi z anketno metodologijo.

2 thoughts on “Pogovor z Mihaelom Permanom

  1. Samo manjsi popravek – prof.Perman ni vec direktor AZN od leta 2012.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s