Statistike v Sloveniji ni možno študirati le na 3. stopnji, ampak na tudi na 2. bolonjski stopnji. Magistrski študijski program Uporabna statistika se izvaja od leta 2013/2014, že pred tem pa je obstajal stari magistrski program, ki se je izvajal od leta 2002/2003. V rubriki Pogovori, se bomo lotili tudi alumnov magistrskega programa. Na njem je leta 2011 magistrirala naša naslednja sogovornica, Tina Zupanič.
Tina Zupanič (vir: osebni arhiv)
Mag. Tina Zupanič je bila po diplomi najprej zaposlena na kot raziskovalka na Centru za metodologijo in informatiko na FDV (v podcentru, ki je sedaj Center za družboslovno informatiko), kjer se je ukvarjala z raziskovanjem rabe interneta v Sloveniji, mobilno rabo interneta, mobilno telefonijo, spletno obiskanostjo, pa tudi z bolj statističnimi temami, kot na primer napaka zaradi neodgovorov v anketah in uteževanje podatkov. Leta 2007 se je zaposlila na na takratnem Inštitutu za varovanje Zdravja (sedaj Nacionalni inštitut za javno zdravje), kjer je zaposlena še danes, in v tem času tudi magistrirala na temo neodgovorov v raziskavah, povezanih z zdravjem.
Na FDV sva kratek bili sodelavki, julija letos pa sva se srečali na konferenci ESRA, kjer sta s sodelavko Darjo Lavtar predstavljali na temo učinka spodbud respondentom na stopnje odgovorov v zdravstveni anketi CINDI ter o primerjavi zdravja nerespondentov in respondentov v treh slovenskih zdravstvenih anketah. Prosila sem jo, da za blog odgovori na nekaj vprašanj– odgovore mi je poslala po elektronski pošti.
Kaj ste študirali pred statistiko? Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?
Pred podiplomskim študijem sem študirala družboslovno informatiko na FDV, kjer smo se že od prvega letnika dalje neprestano srečevali s statistiko. Veselje do »brskanja« po podatkih in ugotavljanja, kaj nam razkrivajo, pa je v meni zbudilo zanimanje, da svoje znanje statistike izpopolnim še na podiplomski ravni.
Če bi morali svojo magistrsko nalogo opisati v nekaj stavkih, kaj bi napisali?
V svoji magistrski nalogi se ukvarjam z dejavniki, ki vplivajo na neodgovor spremenljivke. Med te dejavnike sodijo tematika ankete, značilnosti anketnih vprašanj, značilnosti anketiranca in anketarja kot tudi značilnosti načina anketiranja. Posebej se osredotočam na problematiko in posebnosti neodgovora spremenljivke v raziskavah o zdravju, v teoretskem delu pa se dotaknem tudi metod, s katerimi lahko ta problem presežemo oz. omejimo.
V magistrski nalogi se med drugim ukvarjate z uteževanjem in imputacijo podatkov? Kaj so prednosti ene in druge naloge metode?
Prednost imputiranih podatkov je predvsem v tem, da lahko po opravljeni imputaciji izvajamo statistične analize na popolnem setu podatkov, vendar lahko zato, ker manjkajoče vrednosti niso znane, imputiranje povzroči pristranske ocene podatkov. Na drugi strani pa z uteževanjem vsakemu anketirancu pripišemo utež, s katero dosežemo, da naša dobljena vzorčna struktura čim bolj odraža dejansko populacijsko strukturo. Vendar pa tudi uporaba uteževanja ni brez posledic, saj se nam zaradi uteževanja poveča vzorčna varianca. Pomembno je torej predvsem, da izberemo ustrezno metodo obvladovanja manjkajočih podatkov, saj lahko uporaba nepravilne metode privede tudi do napačnih sklepanj. Po drugi strani pa lahko tudi neuporaba uteževanja in/ ali imputiranja manjkajočih podatkov vodi k pristranskosti dobljenih ocen.
S čim se trenutno ukvarjate?
Že nekaj let je področje mojega ukvarjanja zdravstvena statistika, od registrskih in administrativnih virov podatkov o zdravju, kot so npr. bolnišnične obravnave, porodi in rojstva ter umrli, do sodelovanja pri pripravi metodologije in izvedbi različnih anketnih raziskav povezanih z zdravjem (raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu, raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog). Seveda pa sem, ob takšnem bogastvu podatkov kot jih imamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, veliko vpeta tudi v različne statistične analize teh podatkov.
Kako kot statistik drugače gledate na življenje?
V splošnem po moje ni razlik. Morda včasih na statistične podatke, ki se predstavljajo v različnih medijih gledam bolj kritično, predvsem ko mediji zaradi večje branosti ali gledanosti kakšen podatek napačno ali pa senzacionalno interpretirajo. Ja, predvsem ta kritičnost do slabšega poznavanja je včasih lahko problematična npr. tudi ko se kot anketiranec znajdem na drugi strani in je anketa popolnoma narobe zasnovana.
Kakšno uporabnost statistike vidite v vsakdanjem življenju? Lahko podate primer (anekdoto) ali pogled, kako statistika dviguje kakovost življenja ljudi?
Morda predvsem zaradi vsebinskega področja na katerem se ukvarjam s statistiko, je morda moj pogled glede vpliva statistike na dvigovanje kakovosti življenja ljudi vezan predvsem na naše zdravje. Ko namreč v medijih slišimo, da smo Slovenci predebeli, da se premalo gibljemo ipd., morda dobimo tudi sami slabo vest, ko v teh številkah vidimo tudi sami sebe in tudi zato kaj spremenimo na tem področju.
Kakšna je vloga statistike na področju izboljševanja zdravja Slovencev?
Na podatkih temelječi programi in politike za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev, tako ali drugače vplivajo na vsakega izmed nas. Predvsem v zadnjem času, ko se posamezniki vedno bolj zavedamo pomembnosti zdravega življenjskega sloga ter njegovega vpliva na naše zdravje in k čemur so gotovo pripomogli tudi podatki o zdravstvenem stanju in determinantah zdravja, ki jih spremljamo na inštitutu.
Katere spletne strani, bloge ali knjige s področja statistike bi priporočili kot poljudno branje?
Žal prav dosti priporočil nimam, saj je moje prebiranje statistične literature vezano predvsem na aktualne probleme v zvezi z mojim delom, za kakšno poljudno branje na področju statistike pa mi enostavno zmanjkuje časa. Včasih malo prebrskam blog Simply Statistics, rada pa preberem tudi Udomačeno statistiko, zato se že veselim novih objav.
Udomačena statistika 
Pingback: Pogovor z Niko Berlic | Udomačena statistika