Nadaljujemo z rubriko Pogovori, v okviru katere intervjuvamo alumne in profesorje statistike. Pred leti smo v tej rubriki intervjuvali tudi eno izmed magistric starega magistrskega programa statistike, to pa je naš prvi intervju z magistro (novega) študijskega programa Uporabna statistika.
Nika Berlic je na tem programu magistrirala leta 2019 in je bila ena izmed gostij na okrogli mizi o kariernih poteh statistikov, ki smo jo marca letos organizirali ob deseti obletnici bloga. V času nastanka tega intervjuja je zaposlena kot ekspert za analitiko in poročanje v podjetju A1 Slovenija, pred tem pa je delala na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in na Novi ljubljanski banki.
1. Študirali ste komunikologijo. Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?
Razlog za študij statistike je bila želja po znanju. Kljub temu da sem se sprva odločila za družboslovne vode, sem bila že od nekdaj bolj naravoslovni in tehnični tip. Zato je bil po končanem študiju komunikologije naslednji, precej logični korak, vpis na še en študij, tokrat bolj tehnične narave. V tistem letu, ko sem se vpisala na študij Uporabne statistike, sem bila projektno zaposlena na Inštitutu za ekonomska raziskovanja. V okviru enega izmed projektov sem ugotovila, da mi manjka statistično znanje in to je bil potem tudi povod za vpis na magistrski program Uporabne statistike.
2. Če bi morali tezo svoje magistrske naloge opisati v nekaj stavkih, kaj bi napisali?
Želela sem, da bi bila moja magistrska naloga uporabna, zato smo skupaj z vodjo Metodološkega oddelka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer sem bila zaposlena, izbrali temo Proučitev obravnave manjkajočih vrednosti na primeru raziskave EHIS (European Health Interview Survey). Gre za nalogo, kjer smo s pomočjo simulacije želeli primerjati več različnih metod obravnav manjkajočih vrednosti v okviru različnih mehanizmov ter podati priporočila za njihovo obravnavo. Rezultati simulacij so pokazali, da odstotek manjkajočih vrednosti in mehanizem pomembno vplivata na pristranskost ocen.
3. Delovne izkušnje ste nabirali na področju zdravstva, bančništva, ekonomije in telekomunikacij. Kako se raba statistike razlikuje med temi področji?
Statistika se razlikuje glede na cilje posameznih sektorjev. Na področju zdravstva je bilo moje delo usmerjeno predvsem v družboslovno statistiko in deloma biostatistiko. V okviru moje prakse na študiju Uporabne statistike smo na NIJZ izpeljali kvazi-eksperiment, kjer smo opazovali učinkovitost prenovljene delavnice hujšanja odraslih. V splošnem pa se je v oddelku, kjer sem bila zaposlena, spremljalo uspešnost delavnic, ki so se izvajale znotraj programa krepitve zdravja (raba zgolj deskriptivne statistike). V bančništvu sem se v sektorju Tveganja ukvarjala z napredno analitiko in preprečevanjem kreditnih tveganj. Sicer smo v oddelku Modeliranje in validiranje pokrivali celotni spekter bančnih tveganj, kar pomeni tudi razvoj drugih vrst modelov, npr. makroekonomskih. Napovedne modele pa se uporablja tudi v telekomunikacijah, kjer so potrebe marketinško usmerjene. Večinoma (trenutno) se sicer na področju telekomunikacij ukvarjamo pretežno z deskriptivno statistiko, saj je poročanje ključnega pomena za strateško načrtovanje.
4. S čim se trenutno ukvarjate?
Trenutno sem zaposlena v telekomunikacijah, kjer kot ekspert za napredno analitiko in poročanje nudim podporo marketingu. Strategija razvoja je usmerjena v poročanje, je pa cilj v prihodnje tudi več časa nameniti napredni analitiki in napovednim modelom.
5. Kakšna je vloga statistikov v vašem podjetju?
Cilj statistikov in analitikov v mojem trenutnem podjetju je priprava podatkov za nadaljnje analize, skrb za kakovost podatkov in razvoj avtomatiziranih poročil, ki služijo kot podpora odločanju, izboljšavi storitev in marketinškim kampanjam. Statistiki razvijamo tudi napovedne modele, ki so v pomoč marketingu in prodaji.
6. S kakšnimi podatki bi želeli delati, pa niso na voljo?
Podatkov je na spletu veliko: od konkurence, ki vpliva na prehod strank od enega operaterja k drugemu, do nenazadnje vremena. Pomembno pa je, da so podatki primerno skladiščeni in obdelani v podatkovnem skladišču ter v skladu z zakonodajo varovanja osebnih podatkov. Razvoj baze je torej ena izmed “živih” stvari znotraj podjetja. V času mojega dela v podjetju (tj. v zadnjih 3 letih) smo veliko podakov, ki jih v podatkovnem skladišču ni bilo, že začeli zbirati. Je pa pridobivanje podatkov proces. Vsekakor je zelo zanimiv podatek za telekomunikacijsko podjetje tisti, kjer je enota opazovanja gospodinjstvo in ne stranka ali produkt. Tak podatek pa je težko zbirati z dovolj veliko natančnostjo.
7. Kako kot statistik drugače gledate na življenje?
Vsekakor statistiki in analitiki gledamo na življenje skozi številke. Osebno povsod vidim vzorce in pravila. Vseh opravkov, dela, se vedno lotim strukturirano in sistematično. Dodala bi še, da tako študij uporabne statistike kot tudi samo delo statistika, zahteva precejšnjo mero vztrajnosti, (vnovičnega) raziskovanja. Zato pogosto svoje delo primerjam s športom in strmim klancem. Včasih se stvari odvijajo počasi (npr. znotraj razvojnega dela), ampak se je treba boriti in vztrajati, ker le tako prideš na cilj. In s takšnim odnosom – vedno prideš na cilj.
8. Kako bi laiku pojasnili uporabnost statistike v vsakdanjem življenju? Lahko podate primer (anekdoto) ali pogled, kako statistika dviguje kakovost življenja ljudi?
Profil statistika je izredno pomemben za podjetja, saj naš strokovni profil pomaga podjetju pri doseganju lastne strategije in ciljev. V današnji informacijski dobi vse temelji na podatkih. Statistiki se na svojih področjih dela “igramo” z veliko podatki, ki so pogosto nestrukturirani in jih poskušamo osmisliti. Na osnovi statističnih analiz poskušamo čim bolje oceniti situacije in pripomoremo h hitrejšemu doseganju ciljev – glavni cilj podjetja, v katerem trenutno delam pa je – zadovoljna stranka.
Statistika pa ni uporabna samo v kariernem pogledu, ampak nam lahko zelo pomaga tudi v osebnem življenju. Vsi ljudje imamo v življenju cilje, ki jih želimo doseči. Ali je to dobra služba, ki si jo želimo, uspeh v športu, nakup nepremičnine ipd. Analitične veščine nam definitivno pomagajo pri doseganju ciljev, saj kot analitiki znamo zelo dobro načrtovati in spremljati našo pot do izbranega cilja.
Če ste me že izzvali z anekdoto, bom z vami delila morda nekoliko bolj hudomušno in zabavno zgodbo … Pred leti sva s kolegico ugotavljali, kakšna je verjetnost, da v Sloveniji spoznaš partnerja oz. sorodno dušo. No pa poglejmo: od približno 2 milijona prebivalcev Slovenije je 1 milijon moških, izmed katerih je približno 145 tisoč moških starih med 25 in 40 let. Številka torej že do tu drastično upade. In če tej številki odštejemo še tiste, ki so že poročeni ali oddani in poskušamo v sito ujeti le podobno misleče, potem pridemo do tega, da spoznati pravega partnerja lahko praktično izenačimo z dobitkom na loteriji. No malo za šalo in malo zares, kako nam statistika lahko pomaga. :-)
9. Katere spletne strani, bloge ali knjige s področja statistike bi priporočili kot poljudno ali strokovno branje?
Na spletu je ogromno statistične literature in blogov. Vsekakor pozdravljam slovenske bloge in cenim njihov razvoj in zato menim, da je blog Udomačena statistika zagotovo nekaj, kar bi priporočala v branje in spremljanje. Literatura pa je odvisna od statističnega področja, na katerem delamo. Osebno sem se pri študiju in tudi sicer pogosto posluževala znanstvenih člankov, ki so mi pomagali dobiti širšo sliko, tam sem dobila tudi ideje za nadaljnjo literaturo (knjige), ki sem jo iskala. Obenem so mi bili pri samem programiranju in procesu razvoja skript pogosto v pomoč razni forumi in prosto dostopni online priročniki kot so github, r-pubs, r-bloggers, stackoverflow, ggplot2.tidyverse.org in mnogo drugih. Kot zanimivo branje statistikom pa bi priporočala tudi knjigo The Black Swan: The Impact of Highly Improbable, avtorja Nassima Nicholasa Taleba.
Udomačena statistika 