Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Pogovor z Majo Pohar Perme

1 komentar

Maja Pohar Perme

Maja Pohar Perme (Foto: Črt Ahlin)

Naš peti Pogovor in tretji v kategoriji alumni smo opravili z dr. Majo Pohar Perme, ki skupaj z dr. Natašo Kejžar in dr. Alešem Žiberno predstavlja prvo generacijo doktorandov statistike na Univerzi v Ljubljani. Vsi trije so doktorirali leta 2007.

Maja Pohar Perme je danes izredna profesorica na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) na Medicinski fakulteti v Ljubljani,  ter koordinatorka modula Biostatistika na magistrskem študiju Uporabna statistika, kjer predava predmete Analiza zgodovine dogodkov in Osnove teoretične statistike. Poleg tega je tudi soizvajalka pri predmetu Metodologija statističnega raziskovanja na doktorskem študiju Statistika. Raziskovalno se ukvarja predvsem z metodami relativnega preživetja – njen članek On Estimation in Relative Survival je bil v letih 2012 in 2013 najbolj citiran članek v reviji Biometrics.

Maja je zelo povezana s športom, saj je večkratna državna prvakinja v badmintonu in državna reprezentantka na olimpijskih igrah v Sydneyju. Vprašanja sem ji preko elektronske pošte postavil Črt Ahlin.

Kaj ste študirali pred statistiko? Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?

Študirala sem matematiko, v statistiko pa sem prišla precej po naključju, saj o njej nisem vedela ničesar. Ko sem želela opravljati diplomsko nalogo iz verjetnosti pri prof. Permanu, me je ta povezal s prof. Staretom, ki je prav takrat iskal novega asistenta. Hitro sem spoznala, da mi statistika ponuja neizčrpen vir zanimivih problemov za razmišljanje s konkretno uporabo, tako da je bila odločitev o nadaljnji poklicni poti samoumevna.

Če bi morali tezo svoje disertacije opisati v treh stavkih, kaj bi napisali?

Da bi ocenili, kako veliko dodatno tveganje pomeni diagnoza raka, preživetje bolnikov primerjamo s preživetjem celotne populacije iste starosti in spola. To področje imenujemo relativno preživetje, mene so v doktorski nalogi zanimale predvsem predpostavke, ki jih zahtevajo regresijski modeli relativnega preživetja, in njihovo preverjanje.

S čim se trenutno ukvarjate?

Zadnje čase imam občutek, da predvsem precej učim, vsak semester postavljam kak nov predmet, kar je zabavno, a vzame ogromno časa. Tako je raziskovanja nekoliko manj, a moja osnovna tema ostaja relativno preživetje. Manjši projekt, ki me trenutno najbolj zabava, nastaja v sodelovanju s Francozi – proučujemo preživetje francoskih olimpijcev v primerjavi s populacijo. V medicini smo tako zelo navajeni na bolnike, ki imajo večje tveganje kot populacija, da obrnjena situacija ponuja zanimive metodološke izzive.

Kakšno vlogo igra statistika v ozadju tekmovalnega športa?

Za gledalce najbolj opazni del statistike v športu je enostavna opisna statistika, ki služi predvsem kot način podajanja zanimivih podrobnosti. Nekoliko bolj zapletene so lahko analize velike količine podatkov s tekem, a tudi za te dvomim, da lahko pokažejo na kak bistven vidik, ki ga izkušen trener z dobrim občutkom za šport ne bi opazil. Menim, da ima tisto pravo vrednost statistika predvsem v znanstvenih raziskavah na področju športa, ki pogosto dokaj hitro najdejo svojo uporabo v praksi.

Pred nekaj leti sem aktivno proučevala statistične metode v boju proti dopingu – najprej sem bila navdušena, ko sem slišala, da statistična znanost pomaga pri odkrivanju goljufov, na koncu pa žal zelo razočarana, saj se je izkazalo, da gre le za tipičen način napačne uporabe (zlorabe) statistike in popolno nerazumevanje problema večkratnega testiranja.

S kakšnimi podatki bi želeli delati, pa niso na voljo/nimate sredstev? Kaj pogrešate v statistiki?

Moje osnovno raziskovalno delo v statistiki poteka teoretično oziroma s pomočjo simulacij, podatki me tako večinoma zanimajo le kot primer uporabe in zapletov v praksi, ne pa toliko sami po sebi. Pogosto in z zanimanjem tudi svetujem zdravnikom raziskovalcem, a tam podatke prav tako že dobim ustrezno zbrane.

Sicer moram reči, da se mi zdi prav neverjetno koliko medicinskih podatkov se danes še vedno zbira na kartonih in podobnih papirjih in kako malo zbirk je zanesljivo in lepo urejenih v elektronski obliki. V mojih redkih trenutkih, ko bi si želela dobiti neke določene podatke, me tako precej hitro mine.

Kako kot statistik drugače gledate na življenje?

Verjetno se to kaže predvsem pri odnosu do vsakovrstnih številk, s katerimi nas obsipavajo v vsakdanjem življenju. Vsakič se vprašam, kako so do nekega rezultata prišli, kako je bila izvedena raziskava v ozadju in ali ne gre morda spet enkrat za problem večkratnega testiranja. Zagotovo lahko rečem, da sem kot statistik do rezultatov raziskav postala precej bolj skeptična.

Kakšno uporabnost statistike vidite v vsakdanjem življenju? Lahko podate primer (anekdoto) ali pogled, kako statistika (posredno ali neposredno) dviguje kakovost (vsakdanjega) življenja ljudi?

Menim, da je zaradi poplave številk v vsakdanjem življenju razumevanje statističnega razmišljanja del splošne izobrazbe, ki pride še kako prav, če človek ne želi, da ga redno vlečejo za nos. Sicer pa sem mnenja, da bi bilo življenje lepše, če bi več ljudi razumelo, kaj pomeni sklepanje na podlagi nenaključnega vzorca velikosti 1, torej samega sebe.

Katere spletne strani, bloge ali knjige s področja statistike bi priporočili kot poljudno branje?

Žal sem trenutno na taki stopnji zasebnega in poklicnega življenja, da mi za splošno statistično izobrazbo, torej za čtivo, ki ni neposredno povezano s kakim mojim problemom, preostaja povsem premalo časa. Tako da, trenutno bom bolj jaz tista, ki bom kaj na hitro prebrala po vašem nasvetu, kot pa obratno.

Kakšna menite, da bo vloga in pomen statistike v prihodnosti?

S tem ko se neprestano veča morje razpoložljivih podatkov, se veča tudi potreba po statistikih, ki znajo po podatkih ustrezno krmariti do prave informacije. Pomembnost in potrebnost statistike torej neprestano raste, kdaj se bodo tega dodobra zavedli tudi v Sloveniji, je pa drugo vprašanje. Vsekakor je to odvisno predvsem od nas, statistikov.

Advertisements

Avtor: Črt Ahlin

Študent statistike na Univerzi v Ljubljani. Ukvarjam se z analizo podatkov povezanih z zdravjem. Če utegnem, tečem, fotografiram. Student of statistics at the University of Ljubljana. Interested in health related wearable devices, personalized medicine, quantified self. Will run, if let loose. @crtahlin

One thought on “Pogovor z Majo Pohar Perme

  1. Pingback: Konferenca Applied Statistics 2015 | Udomačena statistika

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s