Statistični urad RS (SURS) izvaja v šolskem letu 2023/2024 že sedme zaporedne Evropske statistične igre. To je mednarodno tekmovanje za srednješolce v znanju statistike in statistične pismenosti, ki ga SURS organizira v sodelovanju z evropskim statističnim uradom Eurostatom, pri izvedbi tekmovanja pa sodeluje tudi Statistično društvo Slovenije. Glavni cilj tekmovanja je spodbujanje zanimanja za statistiko in uporabo uradnih statističnih podatkov med dijaki in učitelji. V sklopu tekmovanja potekajo tudi razni seminarji, namenjeni statističnemu opismenjevanju tako udeležencev kot drugih zainteresiranih učiteljev.
Dijaki se tekmovanja udeležujejo ekipno in pod mentorstvom svojih učiteljev, sodelujejo pa v dveh tekmovalnih skupinah: v kategoriji A dijaki zadnjih dveh letnikov, v kategoriji B pa dijaki prvih dveh letnikov srednješolskega izobraževanja. Tekmovanje poteka dvostopenjsko, najprej na nacionalni, nato pa še na evropski ravni. Nacionalni del se začne s šolsko ravnjo in nadaljuje na državni ravni. Na igrah se dijaki najprej pomerijo v reševanju različnih statističnih nalog ter pripravijo raziskovalno nalogo z analizo podatkov, v evropskem finalu pa s pomočjo statističnih podatkov izdelajo video zgodbo. Med tekmovanjem spoznajo številne zanimive podatke o Sloveniji in evropskih državah ter razvijajo razne digitalne in socialne veščine, uporabne tako za delo s statističnimi podatki kot za delo v skupini.
Evropske statistične igre so med dijaki vse bolj priljubljene, saj se jih iz leta v leto vključi čedalje več. Letos se je na tekmovanje, ki poteka v 20 evropskih državah, prijavilo skoraj 22.500 dijakov ali več kot 6.000 ekip, kar je največ doslej. V Sloveniji je oddalo prijavo okoli 1.200 dijakov ali 470 ekip iz 54 srednjih šol. Od teh je na državni ravni sodelovalo 69 ekip. Te so na podlagi številnih podatkov o kmetijskih gospodarstvih pripravile raznolike raziskovalne naloge. Med njimi je strokovna žirija v kategoriji starejših dijakov najbolje ocenila nalogo ekipe BISTRERIBE z Gimnazije Murska Sobota, v kategoriji mlajših pa nalogo ekipe JOLO z Gimnazije Koper.
Po mnenju žirije je ekipa BISTRERIBE v svoji nalogi z naslovom »Značilnosti kmetijskih gospodarstev v Sloveniji« na več mestih dokazala, da so temeljito preučili dani podatkovni niz. Stanje kmetijstva v Sloveniji so predstavili z izborom raznolikih statističnih kazalnikov, nekateri med njimi pa so tudi bolj domiselni, kot je na primer število kmetij na kvadratni kilometer površine regije oziroma z drugimi besedami povedano gostota kmetij. V nalogo so vpeljali tudi naprednejšo analizo povezanosti med skupno vrednostjo standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev in površino kmetijskih zemljišč v uporabi. Večino rezultatov so pravilno izračunali. Predstavili so jih z različnimi tipi vizualizacij, ki so skrbno izbrane in pripravljene v skladu s slogovnimi standardi. Ekipo je v zaključkih naloge presenetilo, da je na osnovi podatkov zavrnila kar štiri od petih hipotez, ki so si jih postavili na začetku raziskovalne naloge. S tem spoznamo, kako malo brez podatkov vemo o kmetijstvu v Sloveniji.
Strokovna žirija je o nalogi ekipe JOLO z naslovom »Slovensko kmetijstvo v številkah« zapisala, da so njeni člani z izborom podatkov razumljivo predstavili strukturo kmetijstva v Sloveniji, pri tem pa se osredotočili na ključne vidike stanja kmetijstva. Raziskovalno nalogo so sestavili iz vsebinsko zaključenih enot in jih oblikovali na način, da naloga deluje celovito in zelo pregledno. Uporabili so ustrezne metode in raznovrstne statistične kazalnike, ki so večinoma pravilno izračunani. Raznolike vizualizacije dosegajo visoke slogovne standarde in so vedno izbrane tako, da v čim večji meri razkrijejo značilnosti opazovanega pojava. V komentarjih ob vizualizacijah so avtorji najprej izpostavili najizrazitejša številčna opažanja, nato pa razkrili še prostorske vzorce. V zaključku naloge so presenetili z iskrenostjo zapisa, da je bila ena od hipotez povsem zgrešena, nato pa pojasnili vzroke za takšno razhajanje pričakovanj in dejstev ter jasno pokazali pomen statističnih podatkov pri razumevanju sveta.
Med nalogami v kategoriji A sta strokovno žirijo navdušili še naloga ekipe TRAVA77 z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki je zasedla drugo mesto, in naloga ekipe SONČKI2 z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ki se je uvrstila na tretje mesto. V kategoriji mlajših dijakov pa sta žirijo prepričali še nalogi ekipe ZENIT z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki je osvojila drugo mesto, in ekipe MAJSTRI z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ki je dosegla tretje mesto.
Zmagovalni in drugouvrščeni ekipi v obeh kategorijah so si z uvrstitvijo na državni ravni zagotovili sodelovanje v evropskem finalu. Letos so morali dijaki pripraviti video s temo »Včasih je bilo življenje boljše! Resnica ali mit?«. V preteklih letih so ekipe iz Slovenije v mednarodni konkurenci že dosegle odmevne uspehe. Poleg zmage na 4. in 6. Evropskih statističnih igrah so zasedle tudi druga odlična mesta. Kako se bodo odrezali tokrat, bo znano 5. junija 2024. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani www.stat.si/igre, kjer je na voljo še več informacij o tekmovanju.
Pripravili: Mojca Merc in Mateja Oman, članici ekipe za organizacijo statističnih iger, Statistični urad RS
Udomačena statistika 