Letošnje podelitve Nobelovih nagrad so za nami. Tisti, ki imamo radi področje verjetnosti, smo se veselili tudi nagrade fiziku Giorgiu Parisiju, soavtorju stohastične parcialne diferencialne enačbe Kardar-Parisi-Zhang. Za tiste s področja regresijskega modeliranja in ekonometrije pa je bil vrhunec seveda zadnji dan in podelitev letošnje nagrade za ekonomijo.
Letošnjo nagrado so podelili trem ekonomistom: polovico Davidu Cardu za njegove prispevke k empiričnemu raziskovanju ekonomike trga dela (velikokrat se je omenjal predvsem njegov znani prispevek skupaj s pokojnim Alanom B. Kruegerjem), ter po četrtino Joshui D. Angristu in Guidu W. Imbensu za njuno »revolucijo kredibilnosti« v ekonomiji, torej za metodološki doprinos k empiričnemu raziskovanju v ekonomiji, ki je danes prav zaradi njunega dela takšna, kot jo poznamo. V prispevku pišem predvsem o njiju, torej tistem delu nagrade, ki je najmočneje vezan na statistiko, pregledne članke o nagradi pa najdete tudi na portalu VoxEU ter na strani Nobelovih nagrad samih.
Nadaljujte z branjem
Udomačena statistika 